sreda, december 24, 2008

Mariborski mestni svet zanetil spor med občino in Pekarno - Siol.net

Mariborski mestni svet zanetil spor med občino in Pekarno

Maribor - Na občini v odločitvi ne vidijo težav, v Pekarni pa so zgroženi.


Potem ko je Zavod Pekarna opozoril na razpolovljena sredstva, ki so jih za leto 2008 prejeli od Mestne občine Maribor, mestni svetniki pa so prenesli stavbno pravico ene od stavb v Pekarni na MKC Maribor, se je spor med obema inštitucijama znova razplamtel.

Za prenovo izbrali najugodnejšega ponudnika


Kot so sporočili z občine, so občinski urad za kulturo in mladino nedavno pooblastili, da aktivno pristopi k obnovi Kulturne cone Pekarne, sredi novembra pa je župan Franc Kangler imenoval tudi projektno skupino za pripravo in izvedbo postopkov obnove Pekarne. Takoj po sprejetju proračunskega rebalansa je bil pripravljen razpis za izbiro svetovalnega inženiringa za projekt prenove, na katerem je bil izbran najugodnejši ponudnik, do poteka roka za pritožbe, 22. decembra, pa na sklep na občini niso prejeli nobenega ugovora, zato bodo z izbranim svetovalnim inženiringom sklenili ustrezno pogodbo.

Skladno s potrjenim projektom za celovito prenovo Pekarne je objekt t. i. upravne stavbe namenjen mladinskemu hotelu, na občini pa so zato že pričeli postopke prijave na razpis, na katerega pa se lahko prijavijo le javni zavodi s statusom mladinskega centra. Ker je v Mariboru edini možni prijavitelj Mladinski kulturni center (MKC) Maribor in je eden izmed pogojev razpisa, da prijavitelj izkaže pravico graditi, je mestni svet to omogočil s sklepom o ustanovitvi stavbne pravice. Z nameravano prijavo na razpis in razpisnimi pogoji so bili seznanjeni tudi v odboru za Pekarno, ki naj bi tudi pripravil pripombe na predlagane idejne osnutke modelov upravljanja Pekarne, a teh pripomb na občini niso prejeli.

Franc Kangler


Občina želi omogočiti ustreznejše pogoje


Na občini še dodajajo, da želijo urediti celotno območje Pekarne in njenim uporabnikom omogočiti ustreznejše pogoje za izvajanje programov. Glede na omejena proračunska sredstva želijo ta v čim večji meri pridobiti iz razpoložljivih evropskih in državnih virov, zato podpirajo prijavo MKC na razpis državnega urada za mladino in postopke, ki se na to navezujejo.

Na sestankih med občino, MKC in odborom za Pekarno je bilo večkrat poudarjeno, da bodo sedanji uporabniki aktivno sodelovali pri vzpostavitvi prihodnje, obnovljene Pekarne, zato jih na občini čudijo odzivi odbora za Pekarno, saj ti po njihovem ne odražajo dejanskih razmer in naporov, ki so jih namenili vključevanju nevladnega sektorja pri razpravah o prihodnji ureditvi Pekarne.

V odboru za Pekarno se s pojasnili mariborske mestne občine ne strinjajo in pojasnjujejo, da vse do petkove seje na njihov naslov nista prispela ne predlog gradiva ne informacija, da bo gradivo obravnavano na seji. Kot so pozneje ugotovili v pogovorih z nekaterimi mestnimi svetniki, jim je bilo na seji rečeno, da je gradivo usklajeno z odborom, kar pa po njihovih besedah ne drži.


Ločevanje upravne stavbe od kulturnega centra


V odboru pravijo, da so o problematičnosti stavbne pravice tako vsebinsko kot zakonsko prav oni ves čas opozarjali na sestankih. Vsebinsko je po njihovem problematična, ker prejudicira upravljanje kompleksa in ločuje upravno stavbo od kulturnega centra Pekarna in obenem na račun "nevladništva" krepi položaj javnega zavoda, zakonsko pa, ker po njihovi oceni najverjetneje nima pravne podlage, saj prenaša lastnino na javni zavod.

Sicer pa jim predstavniki občine nikoli niso pojasnili, kaj ustanovitev brezplačne stavbne pravice pomeni v praksi oz. za tiste, ki v objektu danes delujejo, pač pa so jih s sklepom mestnega sveta postavili pred dejstvo. Njihova zgroženost nad takšnim delovanjem je zato še večja in je v popolnem nasprotju z županovimi zagotovili, hkrati pa ugotavljajo, da so po dveh mesecih od javne tribune znova pri začetnem vprašanju, ali gre pri Pekarni za vprašanje vsebine ali zgolj nepremičnine.

STA

Foto: STA, BOBO

Izredne razmere v Pekarni; Večer, 24.12.2008

Izredne razmere v Pekarni
Ob prenovi kulturnega kompleksa Pekarna se je govorilo o enakovrednem partnerstvu med Pekarno in MKC, zdaj pa naj bi bil slednji v prednosti; nevladniki iz Pekarne se čudijo, da direktor MKC ni podpisal peticije za ohranitev Pekarne


V Večeru smo že pisali, da so mestni svetniki minuli petek soglašali s prehodom dela območja kulturne cone Pekarna v roke javnemu zavodu Mladinski kulturni center (MKC) Maribor. Odbor za Pekarno potezi, označil jo je za "sovražni prevzem", močno nasprotuje in trdi, da se na račun nevladništva krepi položaj javnega zavoda. Avtonomni pekarnarji pravijo, da z ustanovitvijo stavbne pravice na upravni stavbi, namenjeni mladinskemu hotelu, niso bili seznanjeni korektno, "sklicevanje na stavbno pravico je pravniški detajl, ki ima lahko vsebinske posledice".

Sporno se jim zdi, da je odločitev oziroma gradivo občinskega Urada za kulturo in mladino bilo pripravljeno deset dni pred sejo, brez njihove vednosti, čeprav jim je župan Franc Kangler zagotovil tvorno sodelovanje. Sprašujejo se, ali lahko to pomeni, da jih nekdo meče s sedla: "Ali MKC na tak način potihem vstopa v Pekarno? Ob prenovi se je govorilo o reorganizaciji MKC in enakovrednem partnerstvu. Zdaj pa kaže, da MKC prihaja s pozicijo javnega zavoda, ki je formalnopravno prednostna."

Se obnavlja Pekarna ali MKC?

Iz kabineta župana so sporočili, da odzivi pekarnarjev ne odražajo dejanskih razmer, da so med Mestno občino Maribor (MOM), MKC in Odborom za Pekarno od začetka novembra, ko je bil objavljen razpis za obnovo Pekarne, potekali intenzivni sestanki, vendar: "Odbor za Pekarno ni podal pripomb na idejne osnutke modelov upravljanja." V kabinetu še navajajo, da tudi zoper razpis za izbiro svetovalnega inženiringa za projekt prenove ni prispel noben ugovor, in poudarjajo, da je MKC edini možni prijavitelj na razpis za sofinanciranje mladinsko-turistične infrastrukture. "Glede na omejena proračunska sredstva želimo ta v čim večji meri pridobiti iz razpoložljivih evropskih in državnih virov, zato prijavo MKC na razpis Urada RS za mladino in postopke, ki se na to navezujejo, podpiramo in spodbujamo, hkrati pa jih razumemo kot prvi in nujno potrebni korak v smeri obnove kompleksa," še zatrjujejo v županovem kabinetu.

Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno pa pravi, da pripomb niso pošiljali, ker naj bi bilo problematično vodenje sestankov. "Osnova za sestanke naj bi bila nova dejstva oziroma gradiva za mestni svet, ki pa niso bila podana. Pogovorov niso želeli formalizirati," ga skrbi za občino nenavadni postopek. "Svetovalni inženiring z zadevo nima zveze. Ta bo vodil investicijo in je v tem primeru nerelevanten podatek. Se obnavlja Pekarna ali MKC?" se še sprašuje Kosi. "MKC naj bi se selil v Karanteno." Čudi se angažmaju Aleša Novaka, direktorja MKC, ki nedavne peticije za ohranitev Pekarne ni podpisal, zdaj pa zanjo kaže presenetljiv interes.

Upravljanje celotnega kompleksa ostaja neusklajeno

Novak neudeležbe pri peticiji sicer ni komentiral, povedal pa je, da ga je stališče Odbora za Pekarno presenetilo in ga obžaluje: "Sestanki so potekali v relativno konstruktivnem vzdušju. Razumel sem jih kot pomemben proces v približevanju vladnega in nevladnega sektorja, ki prek vzpostavitve partnerskega odnosa iščeta najustreznejši model upravljanja Kulturnega centra Pekarna. Dosegli smo relativno soglasje, da je prenova upravne zgradbe prvi korak v celovito prenovo kompleksa, da je MKC edini možni prijavitelj. Razpis Urada RS za mladino zahteva ustanovitev stavbne pravice v korist prijavitelja." Iz razpisa pa izhaja, da je prijavitelj tudi upravljavec, torej MKC. A le za upravno stavbo.

"Upravljanje celotnega kompleksa še vedno ostaja neusklajeno. Za dogovor," tako Novak, "je ključna pripravljenost vseh vpletenih. Najboljši model upravljanja KC Pekarne je tisti, pri katerem se javni sektor in nevladniki partnersko povežemo in s skupnimi napori in usklajeno delujemo v korist čimprejšnje prenove in razvoja programov. Nezaupanje in generiranje izrednega stanja nam pri doseganju teh ciljev seveda ne moreta pomagati."

NINA AMBROŽ

Spor v Mariboru; Dnevnik, 23.12.2008

Spor v Mariboru: Mestni svetniki prenesli stavbno pravico ene od stavb v Pekarni na MKC Maribor




Kulturni Center Pekarna (Foto: Tomaž Klipšteter)
Maribor - Potem ko je Zavod Pekarna pretekli četrtek opozoril na razpolovljena sredstva, ki so jih za leto 2008 prejeli od Mestne občine Maribor, dan pozneje pa so mestni svetniki prenesli stavbno pravico ene od stavb v Pekarni na MKC Maribor, se je spor med obema inštitucijama znova razplamtel. Na občini v odločitvi ne vidijo težav, v Pekarni so zgroženi.

Kot so sporočili z občine, so občinski urad za kulturo in mladino nedavno pooblastili, da aktivno pristopi k obnovi Kulturne cone Pekarne, sredi novembra pa je župan Franc Kangler imenoval tudi projektno skupino za pripravo in izvedbo postopkov obnove Pekarne. Takoj po sprejetju proračunskega rebalansa je bil pripravljen razpis za izbiro svetovalnega inženiringa za projekt prenove, na katerem je bil izbran najugodnejši ponudnik, do poteka roka za pritožbe, 22. decembra, pa na sklep na občini niso prejeli nobenega ugovora, zato bodo z izbranim svetovalnim inženiringom sklenili ustrezno pogodbo.
Skladno s potrjenim projektom za celovito prenovo Pekarne je objekt t. i. upravne stavbe namenjen mladinskemu hotelu, na občini pa so zato že pričeli postopke prijave na razpis, na katerega pa se lahko prijavijo le javni zavodi s statusom mladinskega centra. Ker je v Mariboru edini možni prijavitelj Mladinski kulturni center (MKC) Maribor in je eden izmed pogojev razpisa, da prijavitelj izkaže pravico graditi, je mestni svet to omogočil s sklepom o ustanovitvi stavbne pravice. Z nameravano prijavo na razpis in razpisnimi pogoji so bili seznanjeni tudi v odboru za Pekarno, ki naj bi tudi pripravil pripombe na predlagane idejne osnutke modelov upravljanja Pekarne, a teh pripomb na občini niso prejeli.
Na občini še dodajajo, da želijo urediti celotno območje Pekarne in njenim uporabnikom omogočiti ustreznejše pogoje za izvajanje programov. Glede na omejena proračunska sredstva želijo ta v čim večji meri pridobiti iz razpoložljivih evropskih in državnih virov, zato podpirajo prijavo MKC na razpis državnega urada za mladino in postopke, ki se na to navezujejo.
Na sestankih med občino, MKC in odborom za Pekarno je bilo večkrat poudarjeno, da bodo sedanji uporabniki aktivno sodelovali pri vzpostavitvi prihodnje, obnovljene Pekarne, zato jih na občini čudijo odzivi odbora za Pekarno, saj ti po njihovem ne odražajo dejanskih razmer in naporov, ki so jih namenili vključevanju nevladnega sektorja pri razpravah o prihodnji ureditvi Pekarne.
Nezadostna pojasnila mariborske mestne občine
V odboru za Pekarno se s pojasnili mariborske mestne občine ne strinjajo in pojasnjujejo, da vse do petkove seje na njihov naslov nista prispela ne predlog gradiva ne informacija, da bo gradivo obravnavano na seji. Kot so pozneje ugotovili v pogovorih z nekaterimi mestnimi svetniki, jim je bilo na seji rečeno, da je gradivo usklajeno z odborom, kar pa po njihovih besedah ne drži.
V odboru pravijo, da so o problematičnosti stavbne pravice tako vsebinsko kot zakonsko prav oni ves čas opozarjali na sestankih. Vsebinsko je po njihovem problematična, ker prejudicira upravljanje kompleksa in ločuje upravno stavbo od kulturnega centra Pekarna in obenem na račun "nevladništva" krepi položaj javnega zavoda, zakonsko pa, ker po njihovi oceni najverjetneje nima pravne podlage, saj prenaša lastnino na javni zavod.
Sicer pa jim predstavniki občine nikoli niso pojasnili, kaj ustanovitev brezplačne stavbne pravice pomeni v praksi oz. za tiste, ki v objektu danes delujejo, pač pa so jih s sklepom mestnega sveta postavili pred dejstvo. Njihova zgroženost nad takšnim delovanjem je zato še večja in je v popolnem nasprotju z županovimi zagotovili, hkrati pa ugotavljajo, da so po dveh mesecih od javne tribune znova pri začetnem vprašanju, ali gre pri Pekarni za vprašanje vsebine ali zgolj nepremičnine.
Tekst: (sta)

torek, december 23, 2008

Del Pekarne v roke MKC Maribor; Dnevnik, 23.12.2008

Del Pekarne v roke MKC Maribor
Stavbno pravico za Upravno zgradbo je dobil MKC, uporabniki Pekarne se s tem ne strinjajo




Maribor - Kulturni center Pekarna bo, kot kaže, vendarle dočakal obnovo. Mestna občina Maribor (MOM) bo eni izmed zgradb na območju Pekarne podelila stavbno pravico, saj bo s tem izpolnila pogoje, pod katerimi bo lahko kandidira za državna sredstva za obnovo. V odboru za Pekarno se s podeljeno stavbno pravico ne strinjajo.

Ministrstvo za šolstvo in šport bo z razpisom namreč podelilo sredstva za sofinanciranje investicije v mladinsko turistično infrastrukturo. Prav ena izmed zgradb na območju Pekarne, tako imenovana Upravna zgradba, pa je namenjena mladinskemu hostlu. Na razpisu za državna sredstva bo kandidiral javni zavod Mladinski kulturni center (MKC) Maribor, ker pa je eden izmed pogojev tudi ta, da mora kandidat za pridobitev sredstev izkazati pravico graditi, kar je mogoče le z ustanovitvijo stavbne pravice, je MOM torej Upravni zgradbi podelil brezplačno stavbno pravico za dvajset let.
"Urediti želimo celotno območje Pekarne in njenim uporabnikom omogočiti ustreznejše pogoje za izvajanje programov. Sredstva za obnovo želimo v čim večji meri pridobiti iz evropskih in državnih virov, zato prijavo MKC na razpis in druge navezujoče postopke spodbujamo," podelitev stavbne pravice komentirajo na MOM.
Zagotavljajo, da so se z sedanjimi uporabniki Pekarne dogovorili o aktivnem sodelovanju, prav zato so bili v odboru za Pekarno obveščeni o njihovih namerah o podelitvi stavbne pravice, a na to doslej niso podali nikakršnih pripomb. Drugače pa pravijo v Pekarni, kjer so zgroženi nad podelitvijo stavbne pravice Upravni zgradbi. "Odbor za Pekarno se že od javne tribune, 22. oktobra, pogovarja z MOM, a o tovrstnem prenosu nismo ničesar dorekli! O zadevi smo na sestanku sicer razpravljali, a je Odbor opozoril, da prenos stavbne pravice pomeni odcepitev ene stavbe od preostalega kompleksa. Če bo torej MOM slepo sledil pogojem posameznih razpisov, se lahko zgodi, da bo Pekarna prešla v roke več upraviteljev ali pristala v rokah MKC brez soglasja uporabnikov kompleksa!" meni v.d. direktorja Zavoda Pekarna Gregor Kosi. Trdi še, da je MOM enostransko prekinil dogovore z njimi - delovna srečanja ne potekajo več, končnih zapisnikov ne dobivajo, da postopke peljejo po svoje, kar je v popolnem nasprotju z županovimi zagotovili, da bo ves postopek prenove usklajen z Odborom za Pekarno. "Tovrstnemu načinu dela in razumevanja posebnosti in enotnosti kompleksa ter specifične produkcije, ki tukaj nastaja, primorani najodločneje nasprotovati," še meni Kosi.

Anja Hreščak

ponedeljek, december 22, 2008

Stranpoti mariborske kulture; Dnevnik, 22.12.2008

"Stranpoti mariborske kulture"

Maribor - Maribor raziskovalno združenje za umetnost, kulturno-izobraževalne programe in tehnologijo (EPeKa) je z odprtim pismom mestnemu svetu Mestne občine Maribor opozorilo na »stranpoti mariborske kulture« v povezavi s projektom Evropska prestolnica kultura 2012. Z njim so se odzvali na ravnanje mestne oblasti pri pokritju izgub Narodnega doma.

V pismu, pod katerega se je podpisal predsednik EPeKA Peter Tomaž Dobrila, so zapisali, da so se mestni kulturniki ob sedanjem razvoju dogodkov znašli v položaju, ko morajo biti tiho in nemo gledati nasilje nad mestno kulturo in mestom samim. Neokusno početje je po njihovem mnenju pometeno pod preprogo in spravljeno pod varni plašč mestnega sveta, ki je županovo nenavadno odločitev o pokritju izgube javnega zavoda iz naslova projekta EPK 2012 celo potrdil.
Županu Francu Kanglerju v pismu med drugim očitajo, da Maribor postaja vse bolj podoben policijski državi in si obenem nadeva kičasto krono lažnega blišča. Zdajšnja oblast pa po njihovem mnenju trpi za očitnim pomanjkanjem znanja in strategije, kako v mestu upoštevati čim več interesov, kako zagotoviti delovanje čim bolj različnih ponudnikov kulture ter drugih vsebin in programov.
»Če so tovrstne geste, kot je pokritje izgube v višini 390.000 evrov in še dodatnih 105.000 evrov iz naslova sredstev, predvidenih za EPK 2012, ki si jih je vladajoča lokalna klika prisvojila brez javnega razpisa in brez upoštevanja kakovostnih kriterijev, ki so pogoj za razdeljevanje javnih sredstev, plod uradniške lenobe ali nezmožnosti konstruktivne mestne politike, nas lahko skrbi za Maribor. Če se tako obravnava evropski projekt, v katerega bodo uprte oči vsega sveta, in ki je med prioritetami lokalnega in nacionalnega programa za kulturo, je tak začetek scela klavrn in žalosten, saj odkriva predstavo, ki jo dotični imajo o evropskih projektih in evropskih sredstvih,« piše v odprtem pismu.
Mestna občina, ki bi morala odigrati vlogo nadzornika, je po mnenju avtorjev pisma postala izvrševalec dvomljivih poslovnih odločitev, ki finančno znesejo več kot dvakratnik vsega, kar razdeli med ponudnike kulturnih programov za vse leto. Ob tem se jim porajajo vprašanja neracionalne, nenamenske in negospodarne porabe denarja, vprašanje konfliktov interesov v strukturi mestnih oblasti in korupcije, saj gre za povezana dejanja večkratnih funkcionarjev, katerih funkcije se prepletajo in pokrivajo.
Početje v zvezi s projektom EPK pa po njihovem mnenju opazujejo in ocenjujejo tako partnerska mesta kot Slovenija ter Evropa in se zgražajo nad početjem mariborskih lokalcev. Duhovno in finančno osiromašeno mesto, ki se bori z upadanjem prebivalstva, se zdi brez vizije za prihodnost in samouničujoče, a oblasti to ne briga, kreativnost je odveč, da lahko mediokriteta vlada s svojo povprečnostjo, še dodajajo v odprtem pismu in ob tem opozarjajo, da partnerski portugalski Guimaraes, francoski Marseille in slovaške Košice (2013) ter celo poljski Lodž (2016) že razvijajo projekt in delajo promocijo mestu, medtem ko je mariborski postal zadušen in umazan, še preden je ugledal dan.

(nr)

sobota, december 20, 2008

Eksarhija je povsod; Večer, 20.12.2008

Eksarhija je povsod



JOSIP ROTAR, AKTIVIST

Nekega poletnega popoldneva se je na dvorišču Pekarne v Mariboru dogajala zanimiva predstava. V nasprotju z vsemi drugimi kulturnimi predstavami je bila ta posebna po tem, da so v njej igrali policisti. Začela se je tako, da so pripadniki posebne policijske enote v terenskem vozilu znamke Tuareg zapeljali na dvorišče. V oči so jim takoj padli trije srednješolci, ki so sedeli na klopi majhnega parka v pekarniškem kompleksu. Policisti so začutili priložnost, da lahko na ozemlju svobodne kulturne cone izvedejo performans (beri: demonstracijo moči). Vozilo se na presenečenje vseh prisotnih ni ustavilo na parkirišču, temveč je zapeljalo čez visok robnik, direktno do klopi, kjer so sedeli mladeniči. Iz terenca so pozersko poskakali robokopi in skoraj fetišistično prežaklali dečke, ki so si tisto popoldne krajšali s kajenjem marihuane. Performans policijskega znanja in opreme je deloval zastrašujoče prezirljivo, saj je poteptal simbol svobodnega prostora v mestu. Najprej je poteptal park, namenjen izključno pešcem, nato pa še Pekarno, kjer je vsak neurgenten in nedogovorjen obisk policije razumljen kot provokacija.Podoben performans, z veliko bolj tragičnim koncem in daljnosežnimi posledicami, se je v začetku decembra zgodil na trgu svobodne, boemske in alternativne četrti Eksarhija v Atenah. Običajno sobotno popoldne, ki se je prevešalo v večer, je na ulice privabilo mladino, ki se na tistem trgu zbira vsak konec tedna. Za mnoge mladeniče so ulice in trgi te četrti drugi dom. Ko je policist v domnevni samoobrambi, iz strahu ali zanalašč streljal v mladoletnega Alexandrosa, to za mnoge več niti ni bilo pomembno, saj so se frustracije, ki so se počasi kopičile skozi leta, v trenutku prelile čez rob. Bes in nasilje sta se razlegla po vsej Grčiji in nas spomnila na že pred kratkim videne podobe francoskih predmestij, kopenhagenskih četrti in ostalih ulic evropskih mest. Nenadni izbruh nasilja v Grčiji se ni zgodil zgolj zaradi umora mladeniča, šlo je za veliko več. Francoska predmestja so pred tremi leti eksplodirala med drugo generacijo priseljencev predvsem zaradi zablokirane socialne mobilnosti. Aktivist in profesor Andrej Kurnik je mnenja, da marginalizacija in getoizacija nista več rezervirana samo za priseljence in njihove potomce, temveč so ji vse bolj podvrženi tudi srednješolci in študenti večinskih populacij. Dokaz za to je recimo bolonjska reforma visokega šolstva, po kateri šole in univerze vedno bolj postajajo represivne institucije, ki preko hierarhiziranja, selekcioniranja in izključevanja oblikujejo bodočo delovno silo.Koliko mladih diplomantov se lahko danes nadeja uspešne zaposlitve? Koliko zaposlitev je takih, ki mladim omogočajo zadovoljstvo in osebno rast? Kje so poleg tega še ostali dejavniki - socialna varnost, garancije, predvidljivost? Odprt dostop do znanja, ki širokemu krogu prebivalstva omogoča napredovanje po družbeni lestvici in osebno srečo, je temeljna predpostavka sodobne družbe. Do tega niti malo samoumevnega dejstva, po katerem so vsakemu prebivalcu odprte možnosti za izobrazbo, so privedli dolgotrajni in težki delavski boji generacij pred nami. Elitam je družba znanja v napoto. Izobražene ljudi je težje pahniti v odnose odvisnosti. Elite nam vsiljujejo sistem vrednotenja, zasnovanega izključno po kapitalistični logiki. Zato generacijam mladih, brezposelnih, priseljencev, prekernih ostane zgolj degradacija, razvrednotenje, negotovost, ponižanje, izključitev, getoizacija...Da bi omogočili pobeg iz tega geta, je treba videti celotno sliko. Mediji so pri poročanju o uporu grške mladine govorili kot o spopadu skrajnih anarhistov s policijo. Ne gre za vprašanje politične pripadnosti umorjenega Alexandrosa, ampak za to, da si z njim skupno usodo delijo množice mladih, brezposelnih, študentov, priseljencev, dijakov in delavcev po vsem svetu. Vsak od nas je lahko žrtev državnega terorja: poteptan, ponižan, pretepen, ustreljen, razvrednoten... Tisti, ki v pouličnih nemirih vidijo zgolj divjanje mladoletnih huliganov in vandalov in jim ne pripisujejo globljega političnega pomena, se motijo enako kot tisti, ki ulično nasilje prepoznavajo kot edino prakso reševanja problemov. Največ, kar lahko naredimo, je, da poskušamo takšne probleme razumeti kot željo mladih ljudi po spremembah na bolje - izhodu iz geta.Če obstaja samo ena, vsiljena, sivo-povprečna, dolgočasna realnost, ni pa možnosti, da bi kot posameznik v neki sredini izoblikoval novo, srečnejšo realnost, potem ti je lahko jasno, da živiš v getu. Vedno več ljudi čuti potrebo po kakršnikoli povezanosti in svobodnem delovanju, ki ne potrebuje nenehnega nadzora represivnih organov, lastnikov kapitala ali drugih za človeško bedo zainteresiranih organizacij.Marca bo dve leti, odkar je občinska oblast v Gornji Radgoni tamkajšnji mladini odvzela prostore mladinskega kluba. Realnost mladih v majhnih krajih je povečini takšna, da za njih avtonomni prostori srečevanja ne obstajajo. Zato obstaja večja verjetnost, da se prijatelji za vedno porazgubijo. Edina možnost srečevanja v javnosti so gostilne in komercialno usmerjeni klubi sumljive kakovosti. Oblast sicer obljublja nov mladinski center, vendar nikakor ne brezpogojno, temveč pod pogoji, ki jih narekuje gerontokratska oblast. Dokler bodo elite s podporo represivnih organov po nepotrebnem vznemirjale mladino in ji odrekale pomembne družbeno priborjene pridobitve prejšnjih generacij, bodo mladi čutili frustracije. Nobena kriza ne more biti izgovor za getoizacijo in nikakor ne morejo biti šibki tisti, ki bodo posledice krize plačevali. Dokler bodo mladi v Evropi ostajali prezrti, brez pravih možnosti, da dozorijo v samostojne in odgovorne posameznike, bodo ulice še dalje priča preslikavam teh nezadovoljstev.Antonio Negri pravi, da je Evropa način življenja. Na nas je, da skupni življenjski in družabni prostor prilagodimo svojemu načinu življenja. To pomeni še več svobodnega prostora za mlade: nikakor se ne moremo zadovoljiti z getom, ampak moramo zahtevati cela mesta. Zgradimo Evropo kot način življenja, onkraj geta, ki nam ga vsiljujejo.
JOSIP ROTAR

Obstoj mariborske Pekarne ogrožen; Dnevnik, 20.12.2008

Obstoj mariborske Pekarne ogrožen

Maribor -Vodstvo mariborske Pekarne je javnosti predstavilo razmere in finančno stanje omenjenega kulturnega zavoda, ki mu je mestna občina v letošnjem letu prepolovila sredstva za njegovo delovanje. Vodja Pekarne Gregor Kosi je med drugim opozoril, da lokalna oblast tako kaže na svoje slabo razumevanje vrednotenja in financiranja kulture v Mariboru.

"Župan Franc Kangler je na oktobrski javni tribuni izrekel preroške besede, da bo treba zategniti pasove. Če smo takrat verjeli, da gre predvsem za retorične figure, nam je danes, konec leta, jasno, da gre za specifičen način delovanja, kjer se z retoričnimi figurami prikriva strukturni problem razumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v mestu, s tem pa tudi oblikovanja in zagotavljanja pogojev, v katerih delamo in zaradi katerih smo nevladni, neformalni akterji oziroma alternativci, ki smo financirani znotraj javnega interesa, še posebno občutljivi," je na novinarski konferenci dejal Kosi.
Mestna občina Maribor jim je po Kosijevih besedah za letošnje programe prepolovila sredstva. Če so še lani prejeli 52.000 evrov, so bili letos deležni vsega 28.000 evrov, tudi te pa so prejeli šele 8. decembra, torej ob koncu programskega leta, tako da so z njimi lahko zgolj deloma poplačali premostitvena posojila, s katerimi so lahko izpeljali zastavljeni program. V Pekarni so zato začudeni nad predolgimi postopki, zavrnjene so bile tudi vse njihove pritožbe, tovrstno ravnanje občine pa se jim zdi "selitev" iz sedanjih prostorov na nekoliko drugačen način. Brez vsebine, ki je po njihovem s tako mizernimi denarnimi sredstvi ne bodo mogli več zagotavljati, bo namreč prenova objektov pomenila le pridobitev novih zgradb, v katerih se ne bo nič dogajalo.
V Pekarni so opozorili tudi na zgovorno dejstvo o rebalansu mestnega proračuna, s katerim so v okviru postavke Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012 pokrili izgubo letošnjega Festivala Maribor oziroma Narodnega doma Maribor. "Čeprav zakon navaja, da smo po kakovosti in pomenu primerljivi s kulturno dejavnostjo javnih zavodov, torej tudi Narodnim domom, pa je bilo njim samo za desetdnevni festival namenjenih 390.000, nam pa za celoletno delovanje vsega 28.000 evrov," je dejal Kosi in ob tem še dodal, da jim je Urad za kulturo in mladino želel celo skrčiti sofinanciranje štirih zaposlitev prek javnih del v letu 2009, a je svojo odločitev pozneje spremenil.
Kot je še dejal prvi mož Pekarne, bodo morali zaradi omenjenih razlogov v prihodnje dobro premisliti, kaj početi, nekaterih projektov pa ob sedanjem finančnem stanju zagotovo ne bodo mogli izpeljati, a teh odločitev še niso sprejeli. Težava je namreč tudi v tem, da zaradi sedanje zadolženosti zaradi najetih posojil ne morejo kandidirati niti za evropska sredstva pri posameznih projektih.

(nr)

Pekarna na poti v roke MKC; Večer, 20.12.2008

Pekarna na poti v roke MKC
Župan Franc Kangler je včeraj pred sejo mestnega sveta obiskal predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa





Igor Napast
Mariborski Manhattan se je znašel tudi na vinskih steklenicah, ki so jih mestni svetniki in predstavniki sedme sile dobili ob zaključku leta.


Mariborski župan Franc Kangler je z direktorico mestne uprave Milico Simonič Steiner včeraj, pred sejo mestnega sveta, obiskal predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa. Svetnike je obvestil, da je občina komisiji posredovala dodatno dokumentacijo ter jo seznanila s konceptom projekta ravnanja z odpadki. Spomnimo, Kosova komisija je v verigi trgovanja z zemljišči na območju bodoče toplarne zaznala korupcijo, medtem ko v mestni upravi še naprej zatrjujejo, da občina pri tem ni bila oškodovana. "To bomo tudi dokazali," je prepričana Simonič Steinerjeva.
Župan je odzive opozicije, ki je še pred načelnim mnenjem komisije županu predlagala, da na sodišču doseže ničnost za občino škodljive pogodbe, označil kot politični konstrukt, katerega cilj je rušitev projekta. "To je način - tožbe na sodišču in pat pozicija," je dejal Kangler in opozoril, da se bo po tej poti Maribor čez pet let zadušil v smeteh kot Neapelj. Obljubil je, da bo mestni svet na mizo kmalu dobil dva predloga za izbor tehnologije za termično in toplotno obdelavo odpadkov, ter da za odločitev ne bo dovolj navadna, ampak večina vseh svetnikov.
Brez vednosti Odbora za Pekarno
Svetniki so brez razprave in z absolutno večino sprejeli sklep o ustanovitvi brezplačne stavbne pravice na območju kulturne cone Pekarna. S tem so stavbne pravice Upravne stavbe v Pekarni, namenjene mladinskemu hotelu, prenesli na Mladinski kulturni center (MKC) Maribor za obdobje 20 let. MKC je namreč edini javni zavod, ki se lahko prijavlja na razpise za sofinanciranje investicij v mladinsko-turistično infrastrukturo. Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno trdi, da je občinski Urad za kulturo in mladino predlog pripravil brez njihove vednosti: "O zadevi se je debatiralo, smo pa opozorili, da prenos stavbne pravice zaradi prejudiciranja upraviteljstva pomeni odcepitev enega dela oziroma ene stavbe od preostalega kompleksa." Kosi je predlogu poskušal nasprotovati že med sejo, vendar neuspešno. "Če bo MOM slepo sledil pogojem posameznih razpisov, se lahko zgodi, da bo Pekarna prešla v roke več upraviteljev ali pristala v rokah MKC! Način delovanja mestnih oblasti je zelo problematičen. MOM je očitno enostransko prekinil dogovore z nami. Postopke peljejo po svoje oziroma sami, kar je v popolnem nasprotju z županovimi zagotovili, da bo ves postopek prenove usklajen z Odborom za Pekarno," še pravi Kosi.
Zelena luč za stolpnico
S sprejetjem odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center Dravska vrata (v javnosti se je bolj prijelo ime mariborski Manhattan) so svetniki odprli vrata investitorjem za gradnjo najvišje stolpnice v državi. Kot smo že pisali, gre za degradirano območje med Pobreško cesto (na severu), Nasipno ulico (na vzhodu), železnico (na zahodu) in podaljškom Puhove (na jugu). Zasnova pozidave je izdelana na osnovi izbrane natečajne rešitve za trgovski, hotelski, kongresni, poslovni in stanovanjski center, ki oblikuje nov urbani prostor v mestu z izrazito vizualno prepoznavnostjo, saj bo najvišja stolpnica imela kar 34 nadstropij.Sprejeta je bila tudi novost v prevozu starejših občanov. Starejši od 80 let in starejši od 70 let, ki so prejemniki varstvenega dodatka, bodo vozovnice za dvajset brezplačnih voženj z avtobusom mestnega prometa odslej lahko dvignili v prostorih MOM s potrdilom o prejemanju varstvenega dodatka oziroma osebnim dokumentom. Vozovnice bodo posebej označene, veljale bodo leto dni, nove vozovnice pa bo mogoče dobiti ob predložitvi izrabljenih. Direktor Urada za komunalo, promet, okolje in prostor Vili Eisenhut je prepričan, da bo novi način bolj pregleden: "Omogočal bo lažji nadzor nad porabo javnih sredstev. MOM je bila po starem obračunavanju letno obremenjena za več kot 200 tisoč evrov, zdaj bo za stroške prevoza porabila le 40 tisoč evrov."
V TOM poslej šest nadzornikov
Svetniki so se ponovno vrteli okrog imenovanja vodstva v Centru za pomoč na domu Maribor. Kviaz je prvotni predlog, na prejšnji seji je namreč kandidiral Ružico Petrovič, spremenil in po novem zagovarjal Jonato Potočnik iz Centra za pomoč na domu, ki jo podpirata tudi večina zaposlenih in svet zavoda. Četudi sta za Potočnikovo glasovala le dva člana Kviaza, eden je bil proti, trije pa vzdržani, pomisleke pa so izrazili tudi v svetniški skupini SD, so svetniki socialno delavko iz Centra s tesnim izidom potrdili za vršilko dolžnosti direktorice za šest mesecev.Veliko časa so potrošili tudi ob predlogu, da v Toplotni oskrbi Maribor (TOM) razširijo nadzorni svet s treh članov na šest, od katerih bi štiri imenoval mestni svet. Argumenti opozicije niso bili uslišani, v debati o političnem kadrovanju je prevladala zahteva mestne uprave po okrepitvi nadzorne funkcije v TOM. Mestni svet je na zadnji letošnji seji razpravljal še o Lokalnem energetskem konceptu ter sprejel Občinski program varnosti, ki je osnova tudi za ustanovitev Medobčinske redarske službe.
ALJOŠA PERŠAK, NINA AMBROŽ

petek, december 19, 2008

Kulturni programi so ogroženi; Radio 1, 18.12.2008

Kulturni programi so ogroženi.


Zavod Pekarna za izvajanje programov potrebuje sredstva. Lani so od Mestne občine Maribor prejeli 52.000 evrov, letos le 24.000. Gregor Kosi, v. d. direktorja Zavoda Pekarne, je ogorčen in dodaja, da v mestu več kot očitno manjka kulturna politika. Trdi še, da so njihovi programi primerljivi s tistimi, ki jih izvajajo javni zavodi, zato ne razume odločitve občine. Problem je tudi datum nakazila sredstev, letos je bilo to komaj 8. decembra, kar pomeni, da ne morejo načrtovati programov in kulturnih produkcij za naslednje leto. Zaradi manjših sredstev bodo morali januarja zapreti dvorano Gustaf.

Mariborski center alternative v škripcih; MMC RTV SLO/STA, 18.12.2008

Mariborski center alternative v škripcih
V Pekarni so ogorčeni nad prepolovitvijo sredstev

Vodstvo mariborske Pekarne je javnosti predstavilo razmere in finančno stanje kulturnega zavoda, ki mu je mestna občina v letošnjem letu prepolovila finančna sredstva.
Vodja Pekarne Gregor Kosi je opozoril, da krajevna oblast tako kaže na svoje slabo razumevanje vrednotenja in financiranja kulture v Mariboru. "Župan Franc Kangler je na oktobrski javni tribuni izrekel preroške besede, da bo treba zategniti pasove. Če smo takrat verjeli, da gre predvsem za retorične figure, nam je danes, konec leta, jasno, da gre za specifičen način delovanja, kjer se z retoričnimi figurami prikriva strukturni problem razumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v mestu, s tem pa tudi oblikovanja in zagotavljanja pogojev, v katerih delamo in zaradi katerih smo nevladni, neformalni akterji oziroma alternativci, ki smo financirani znotraj javnega interesa, še posebej občutljivi," je na novinarski konferenci dejal Kosi.

"Mehka" selitev iz zgradbe?
Mestna občina Maribor jim je po Kosijevih besedah za letošnje programe prepolovila sredstva. Še lani so prejeli 52 tisoč evrov, letos pa so dobili le 28 tisoč evrov, tudi te pa so prejeli šele 8. decembra, torej ob koncu programskega leta, tako da so z njimi lahko zgolj deloma poplačali premostitvene kredite, s katerimi so izpeljali zastavljeni program. V Pekarni so zato začudeni nad predolgimi postopki, zavrnjene so bile tudi vse njihove pritožbe, tovrstno ravnanje občine pa se jim zdi "selitev" iz zdajšnjih prostorov na nekoliko drugačen način. Brez vsebine, ki je po njihovem s tako mizernimi denarnimi sredstvi ne bodo mogli več zagotavljati, bo namreč prenova objektov pomenila le pridobitev novih zgradb, v katerih se ne bo nič dogajalo.

Pekarna: Denar je, samo razporediti bi ga bilo treba drugačeV Pekarni so opozorili tudi na zgovorno dejstvo o rebalansu mestnega proračuna, s katerim so v okviru postavke Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012 pokrili izgubo letošnjega Festivala Maribor oziroma Narodnega doma Maribor. "Čeprav zakon navaja, da smo po kakovosti in pomenu primerljivi s kulturno dejavnostjo javnih zavodov, torej tudi Narodnim domom, pa je bilo njim samo za desetdnevni festival namenjenih 390 tisoč, nam pa za celoletno delovanje vsega 28 tisoč evrov," je dejal Kosi in ob tem še dodal, da jim je Urad za kulturo in mladino želel celo skrčiti sofinanciranje štirih zaposlitev preko javnih del v letu 2009, a je svojo odločitev pozneje spremenil.

Kako naprej?
Kot je še dejal prvi mož Pekarne, bodo iz omenjenih razlogov morali v prihodnje dobro premisliti, kaj početi, nekaterih projektov pa ob zdajšnjem finančnem stanju zagotovo ne bodo mogli izpeljati. Težava je namreč tudi v tem, da zaradi trenutne zadolženosti zaradi najetih kreditov ne morejo kandidirati niti za evropska sredstva pri posameznih projektih.

Pekarna ugaša?; RTS, 18.12.2008

Pekarna ugaša?

V Pekarni se ponovno zapleta. Potem, ko so se uporabniki oktobra letos krčevito borili za svoje prostore, se bodo sedaj še za denar. Občinarji so jim namreč namenili skoraj polovico sredstev manj, a tudi ta so v Pekarni prejeli šele decembra. Sedaj se v Pekarni sprašujejo ali so alternativne kulturne vsebine v Mariboru sploh še potrebne.

Mariborski Pekarni zmanjšali sredstva; Delo, 19.12.2008

Mariborski Pekarni zmanjšali sredstva
Nenavadna kulturna politika


Potem ko je mariborska občina prepolovila sredstva založbi Litera in reviji Dialogi je zdaj v kritičnem položaju tudi kulturni center Pekarna. Komaj so se ubranili namer, da center preselijo na novo lokacijo, s čimer bi Pekarna, nekakšna mariborska replika Metelkove, popolnoma izgubila svoje poslanstvo, že jih je občinska uprava »razveselila« z novico, da bodo letošnja sredstva za izvajanje programa znašala le 28.000 evrov, kar je skoraj polovica lanske vsote.

»Zmanjševanje sredstev je selitev na drug način,« zadevo komentira v. d. direktorja Pekarne Gregor Kosi. Po njegovih besedah je mariborski župan Franc Kangler pred časom očitno preroško napovedal, da bo »treba zategniti pasove«, to pa je dokazuje celovitost strukturnega problema nerazumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v Mariboru. To velja predvsem za t. i. neformalno oziroma alternativno kulturo, ki je v primerjavi z »visoko«, etablirano, degradirana. To dokazuje tudi poplačilo izgube desetdnevnega Festivala Maribor v višini 390.000 evrov, za katerega se je denar brez problema našel.

Pekarna se zdaj nahaja v skoraj brezizhodnem položaju. Že tako majhna sredstva za letos so namreč na svoj račun prejeli šele pred nekaj dnevi, do zdaj pa so bili svoje programe prisiljeni financirati z bančnimi posojili. Ker so občinska sredstva prepolovljena, bodo imeli z vračanjem kreditov nemalo težav, takšni finančni aranžmaji pa jim po Kosijevih besedah skoraj onemogočajo kandidiranje za evropska sredstva. Dodatna težava je neurejen formalni status Pekarne, saj kompleks nima uporabnega dovoljenja, kar jih prav tako blokira pri iskanju sredstev. V Pekarni so sicer nameravali zaradi takšnih potez občinske uprave vložiti tožbo na upravno sodišče, vendar jim jih zaradi kratkih rokov postopkov ni uspelo izvesti. Kosi izraža začudenje zaradi takšne »neodgovorne in ignorantske« občinske politike, ki je še toliko bolj nerazumljiva zaradi priprav Maribora na projekt Evropske prestolnice kulture leta 2012.

Peter Rak

Pogodba je iz ene pisarne v drugo romala 16 dni; Večer, 19.12.2008

Pogodba je iz ene pisarne v drugo romala 16 dni
Za pokritje izgube Festivala Maribor je šlo 390 tisoč evrov, za Pekarno pa je občina odštela 28 tisoč evrov




Marko Vanovšek
Pekarna je z občinskim denarjem poplačala premostitvene kredite, ki so ji omogočali delovanje v letošnjem letu. Prav krediti pa so eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Pekarna ne more kandidirati za evropska sredstva.


Potem ko je Mestna občina Maribor (MOM) letos prepolovila sredstva založbama Literi in Aristej, je za 24 tisoč evrov (skoraj polovica manj kot lani) revnejši tudi zavod Pekarna. S tem je občina, pravi Gregor Kosi, v.d. direktorja zavoda, ogrozila delovanje, ta poteza pa je zanj, še posebej, ker občinska oblast na veliko govori o projektu evropska prestolnica kulture (EPK), nesmotrna.
"22. oktobra je na javni tribuni župan izrekel preroške besede, da bo potrebno zategniti pasove. Če smo takrat verjeli, da gre predvsem za retorične figure, nam je danes jasno, da gre za specifičen način delovanja, kjer se z retočnimi figurami prikriva strukturni problem razumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v Mestni občini Maribor. Ves čas smo preverjali situacijo in strokovne službe na občini so nam odgovorjale, da bo denarja manj. Postavlja se mi vprašanje njihovih funkcij, kajti prepričanje, da bo za kulturo manj denarja, postaja nekaj samoumevnega," se je včeraj spraševal Kosi.
Spomnimo, da je MOM (ta Pekarno financira v 35 odstotkih, 60 odstotvkov da država, ostalo so lastna sredstva) javni razpis za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture ter javni razpis za izbor programov v javnem interesu na področju kulture objavila šele junija letos. To pomeni, da je zavod Pekarna (in seveda druge kulturne inštitucije v mestu) na nek način kreditiral občino in izvajal programe, ki jih zagotovo ne bi, če bi vedel, da bo denarja manj. Mimogrede, junija je bil razpis, denar za letos pa so v Pekarni prejeli šele 8. decembra (ostali zavodi, ki niso javni, pa šele danes), torej konec leta, medtem ko ljubljanska občina objavi razpis konec leta za prihodnje leto.
Na vprašanje, zakaj javnost niso opozorili že prej, Gregor Kosi odgovarja, da zato, ker so bili prepričani, da bodo vložili tožbo na Upravno sodišče, a jim zaradi pomanjkanja časa (beri: zakonski roki) žal tega ni uspelo. "Pogodbo o financiranju programov v javnem interesu na področju kulture za leto 2008 sem nato podpisal 11. novembra, župan pa šele 27. novembra. 16 dni je pogodba romala iz ene pisarne v drugo. To se dogaja ob dejstvu, da se politika zaveda kulturne podhranjenosti," pravi Kosi, ki je z občinskim denarjem poplačal premostitvene kredite, ki so jim omogočali delovanje v letošnjem letu. Prav krediti pa so eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Pekarna ne more kandidirati za evropska sredstva.
Gregor Kosi in njegovi sodelavci so prepričani, da zavod Pekarna v javnem interesu spodbuja in izvaja celovite projekte in posreduje deficitarne prakse ter prispeva k promociji mesta, zaradi dinamike in načina financiranja pa jim je popolnoma onemogočeno načrtovanje, razvijanje, zagotavljanje in omogočanje pogojev za trajno delovanje. Kar je še huje, tako Kosi, v času intezivnih dogovarjanj glede prenove, da bi ta čim manj prizadela produkcijo, MOM prepolovi sredstva - kot da ostali pritiski niso dovolj. "Na fenomen Pekarna, s katerim se občinarji hvalijo, ko prihajajo gosti, opozarjajo mediji in zainteresirana javnost, strokovne službe na mestni občini pa, kot da se občutljivosti in pomembnosti takšnega organizma sploh ne zavedajo. Prepolovitev sredstev in enoletno financiranje se sumljivo pokrivata z namerami župana, da preseli Pekarno," so iz dvorane Gustav sporočili javnosti.
Pomanjkanje strategije
Tamkajšnji ustvarjalci in organizatorji se niso izognili niti novemberskemu rebalansu, znotraj katerega postavka za pokritje izgube Festivala Maribor (v produkciji Narodnega doma) znaša 390 tisoč evrov. Letošnje nakazilo Pekarni za celoletno delovanje pa 28 tisoč! S tem je mestni svet, pravi Gregor Kosi, le pokazal, kako kreira politiko, aktualna politika pa je jasno pokazala, kako vrednoti nevladne producente. "EPK in Univerzijada? Ne se hecat, same floskule. Komu je EPK namenjena? Kaj sploh pomeni? Alternativa bo preživela, ampak zakaj so potrebni vsakokratni rezi in čakanje nadaljnih 50 let, da se neka razmerja ponovno vzpostavijo?" se je še včeraj spraševal Gregor Kosi, njegov sodelavec Marko Brumen pa, kam bomo prišli, če bo vse odvisno od tega, kdo se bo s kom zmenil. Brez kakšnih jasnih in zapisanih strategij. Če bodo dovolj le ustna zagotovila, ne potrebujemo nobenih razpisov več.
PETRA ZEMLJIČ

sreda, december 17, 2008

Prihod četrtega rajha; Večer, 17.12.2008

Prihod četrtega rajha


(Sašo Bizjak)
Avtor razstave Aleksander Legen vidi rešitev sveta v človeku, simbiozi, v lepši vzgoji. V nasprotnem primeru se bomo morali soočiti s ponavljanem zgodovine in prihodom četrtega rajha.

Hladilnica, razstaviščni prostor v Pekarni Magdalenske mreže, bo do konca februarja gostila razstavo s provokativnim naslovom Življenje v četrtem rajhu študenta slikarstva Aleksandra Legena, ki je premierno bila postavljena v Stari elektrarni v Ljubljani. Avtor je na dobro obiskani ponedeljkovi otvoritvi z mističnim uvodom povedal, da je tematika trinajstih slik, ki sicer ponazarjajo dvanajst mesecev in sonce, splet družbene kritike in osebne filozofije s pridihom numerologije. Tehnika je prepletajoč kolaž več zvrsti."Stanje družbe temelji na piramidnem sistemu, razlikovanju, odtujevanju in percepciji o obliki duhovnosti, ki se nahaja izven človeka, zato so na slikah groteskne in obredne posvetne situacije. Gre za kritiko vsega - politike, šolstva, Cerkve... Osnovni konflikt vidim v razlikovanju na bolj in manj pomembne. Vendar verjamem, da je družba zrela za preobrat, da zapusti stare vzorce. V nasprotnem primeru se bomo morali soočiti s ponavljanem zgodovine in prihodom četrtega rajha. Rešitev vidim v človeku, v simbiozi, v lepši vzgoji, ki ne poveličuje esenc izven nas, odgovornosti, individualnih vesoljih," na posameznika apelira Legen.
Nina Ambrož

sobota, december 13, 2008

Jelizaveta Bam v Pekarni; Večer, 13.12.2008

Jelizaveta Bam v Pekarni

V produkciji Zavoda Muzeum Ljubljana bodo v nedeljo, 14. decembra, ob 20. uri v mariborski Pekarni, v dvorani Gustaf, odigrali predstavo po dramskem tekstu Daniila Harmsa Jelizaveta Bam, v režiji in interpretaciji Barbare Novakovič. Jelizaveta Bam govori, odgovarja in ugovarja. Razlika ali zev odnosa med osebnim in predmetnim se udejanja skozi odvzemanje družbenega glasu. Ta korak sproži vdiranje ostalih oseb drame v ime protagonistke na svojstven način. Na eni strani preži zahteva po tem, da Jelizaveta končno odpre vrata sobe - na drugi strani ali medtem pa se vdiranje sočasno že odvija na nivoju govora oziroma emocij.

kr

sreda, december 10, 2008

Šola politične pismenosti in filmozofska večera; Večer, 10.12.2008

Šola politične pismenosti in filmozofska večera

Pekarna magdalenske mreže vabi v sodelovanju z Zofijinimi ljubimci in Institutom za etiko danes, v sredo, ob 18. uri v dvorano Gustaf v šolo politične pismenosti. Predavatelj bo dr. Boris Vezjak s Filozofske fakultete Maribor, ki bo skozi predavanje s področja logike in argumentacije predstavil osnove kritičnega in logičnega mišljenja ter njun pomen ter vpliv na demokratično razpravo. Ob 20.15 si lahko v sklopu Pekina 08 ogledate še dokumentarni film Merchants of Cool. Film preiskuje, kako se mediji in trg spoprijemajo z mladim potrošnikom, segmentom družbe, ki za vsakogar pomeni najboljšo naložbo za prihodnost.Šola politične pismenosti se nadaljuje v petek, 12. decembra, ob 18. uri. Predavatelja bosta politolog Jure Lašič in Luka Lubi z Instituta za etiko Maribor, predstavila pa bosta institucije Evropske unije, glavne strukturne probleme znotraj Evropske unije in demokratične deficite, ki jih prinašajo. Ob 20.15 bo na ogled dokumentarni film The Real Face of the European Union.

mbk

torek, december 09, 2008

Ko se sestavlja nova vlada; Večer, 09.12.2008

Ko se sestavlja nova vlada

Ko se sestavlja nova vlada, se zmeraj spomnim na trdo realistično misel Vitomila Zupana: "V vsakem človeku je suženj in samosilnik, zatirani in zatiralec; in samo trdo dejstvo, da vsi ne moremo biti zatiralci, nas deli v bolj ali manj zatirane, v večje in manjše zatiralce. Znana stvar je, da se je treba bati predstojnika, ki je doma copatar. Nekje je vsakdo zatiran, nekje je vsakdo zatiralec, pa če se tega zaveda ali ne. Ženske pa imajo poseben čut za to, kdo je v neki družbi vreden več, kdo manj. Vsaka si želi zmagovalca, ker si hoče pridobiti varnosti."A za današnje ženske bi težko trdili, da skrušeno čakajo na zmagovalce. Čez dan so dovolj pogumne same zase, ob poznih popoldnevih pa jih lahko vidimo, kako si notranjo gotovost nabirajo z zvitki armafleksa pod pazduho na poti do seans joge, tai chija in drugih krepčilnih dejavnosti za telo in duha. Toliko bolj nenavadna (da ne rečem smešna) in neskladna z duhom časa je zato patriarhalna drža kakšnega klenega moža na kakšnem vodilnem mestu. Hecno je, denimo, ko mariborski župan na javni tribuni za Pekarno razlaga prisotnim, da lahko on za razliko od ostalih sodelujočih govori dlje, saj je župan. Posebej zabavno je, ker to razlaga ravno pekarnarjem, saj njegova dikcija kaže, da ne razume niti Pekarne niti mentalitete ljudi v njej. Avtonomno misleči posameznik je pač edini pogoj za prestop praga tega kulturnega centra. Županova očetovsko pokroviteljska drža ne more biti v Pekarni magdalenske mreže nič drugega kot izžvižgana.Nasploh me slovenski politiki v svojih prizadevanjih pogosto spominjajo na kolege iz nekega drugega, davno minulega časa. Spominjajo me, na primer, na Franja Žebota, priljubljenega mariborskega parlamentarnega poslanca Slovenske ljudske stranke (SLS) v prvi jugoslovanski državi. Ko je dotedanji tajnik SLS januarja 1922 izvedel, da bo zasedel mesto v beograjski narodni skupščini namesto preminulega poslanca Franca Piška, se je prizadet zaradi smrti in hkrati vesel zaradi nepričakovanega poslanskega položaja v uredništvu mariborske Cirilove tiskarne, ki je hkrati delovala kot katoliški kulturni center, bridko in na glas razjokal. A ganjen ni bil le Franjo. Kot v svojih spominih opisuje urednik Januš Golec, ni bila nikoli do tedaj kakšna vesela vest na mariborskem Glavnem trgu sprejeta s tako gromovitim navdušenjem "od vseh tam zbranih mesarjev, drugih moških, branjevk in prodajalk kot sporočilo, da je obče znani in priljubljeni Žebot kar v skoku dosegel tako veliko čast in dostojanstvo. Vsak mu je skušal stisniti v znak veselja in priznanja roko in ga pozdraviti kot poslanca." Na Žebotovo čast so se pričele gostije po vseh mariborskih krčmah. Franjo Žebot je vsa kasnejša leta kot parlamentarni poslanec ohranil neposreden in pristen stik z volivci, pri čemer je izkazoval izredno impulzivnost in čustveno zavzemanje za reševanje političnih problemov.Sodobniki so trdili, da je imel Žebot retorično spreten in samozavesten nastop ter je tako postal eden najbolj priljubljenih ter občudovanih ljudskih govornikov. Na skupščinskih volitvah februarja 1925 je Žebotova SLS na Slovenskem prepričljivo zmagala z zahtevo po slovenski avtonomiji v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V mariborskem volilnem okrožju je bil Žebot kandidat volilnega okraja Maribor - levi breg. Po volitvah se je zahvalil volivcem; izrazil je veselje, da je ostala SLS v Mariboru najmočnejša stranka, in zaključil, da je ponosen, ker ima v narodni skupščini čast zastopati poštene Mariborčane vseh slojev. Ko je marca 1925 v parlamentarnem verifikacijskem odboru novoizvoljeni demokratski poslanec za mariborsko-celjsko volilno okrožje Ljudevit Pivko SLS očital proavstrijskost in antidržavnost ter zahteval odvzem mandatov poslancem SLS, je Žebot malodane fizično nastopil proti njemu. Udarjal je po poslanski klopi in vpil: "Tako govorijo lopovi! Ali vam ni znano, koliko pristašev SLS je bilo ob začetku aretiranih radi svojega slovenskega mišljenja. Vaši pristaši so se pa skrivali. Na slovenske pozdrave še odgovarjati niso upali. Sram naj vas bo, da črnite pošteni slovenski rod." Medsebojno obtoževanje in vpitje slovenskih poslancev je za pol ure prekinilo sejo. V osebnem arhivskem fondu Franja Žebota se je za leto 1927 ohranilo veliko pisem posameznikov, v katerih so ga prosili za rešitev materialnega ali pravnega položaja, večkrat pa so se nanj obračali zgolj kot na moralno avtoriteto, ki naj se kot energičen človek zavzame zanje. Žebot je to največkrat resnično storil, pa vendar je julija 1927 kaplanu iz Slovenske Bistrice na njegovo prošnjo utrujen, a z očitno zavestjo o svojem planetarnem poslanstvu odgovoril, da mu zaradi preobilice dela ne more pomagati: "Več sto pisem in aktov leži tu na mizi še nerešenih. Od ranega jutra ves dan me oblegajo ljudje in prosijo za razne intervencije."Z razglasitvijo diktature januarja 1929, ko so bile politične stranke razpuščene, se je Žebot poslovil od aktivne politike. Postal je vodja ekspoziture Vzajemne zavarovalnice za Štajersko in načelnik mariborskega Okrajnega cestnega zastopa. Kot poslanec je za SLS na Štajerskem v dvajsetih letih prejšnjega stoletja odigral pomembno vlogo, kar dokazuje velika volilna podpora na parlamentarnih volitvah v letih 1923-1927. Danes bi rekli, da se je Žebot politike loteval populistično, saj je v narodni skupščini izbiral politično občutljive probleme (v današnjem žargonu jim lahko rečemo medijsko zanimivi), ki so terjali transparentne in hitre rešitve. Volivci so njegove akcije zlahka spremljali tudi v omejenem medijskem prostoru brez radia in televizije. Kot poslanec je Žebot večkrat postopal politično netaktno, grobo in surovo. Delno je bilo njegovo obnašanje posledica značajske nepreudarnosti, deloma pa odraz stanja duha po prvi svetovni vojni, ki je preoblikovala medčloveške odnose in stare predvojne vrednote ter politične sisteme zamenjala z novimi.

DR. MATEJA RATEJ, ZRC SAZU

torek, december 02, 2008

Maribor v znamenju novih pristopov; MMC RTV SLO, 02.12.2008

Maribor v znamenju novih pristopov
Začela se je 13. Performa

V Mariboru se je začel 13. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa. Festival vsako leto predstavi izbor slovenske in mednarodne multimedijske, plesne in gledališke produkcije, v svojem programskem konceptu pa še posebej upoštevajo sveže nekonvencionalne odrske pristope in projekte, v katerih se mešajo različni izrazni postopki.
Po besedah organizatorjev bo program festivala tudi letos osredotočen na raziskovalne in eksperimentalne projekte, priložnost pa bo dal poetsko in estetsko najkakovostnejšim projektom, ki nastajajo v polju sodobnega plesa in gledališča in ki s svojimi govoricami presegajo ustaljene in priznane modele. Zanimajo jih avtorji, ki razvijajo specifičen in lasten jezik, tudi onkraj meja določenega medija oziroma zvrsti in so s svojimi stvaritvami navzoči v mednarodnem prostoru.
V petih dneh šest predstav
Do 6. decembra se bo na mariborskih odrih zvrstilo šest predstav. Začelo se je v dvorani Gustaf v Pekarni, kjer je bila izvedena plesna predstava Plesnega centra Tala iz Zagreba z naslovom Ne boj se, tudi mene je strah. Predstava, v kateri plešeta Larisa Lipovac in Dražen Šivak, se ukvarja s strahovi, ki v vsakodnevnem življenju osvajajo prostor naše intime in se prikazujejo skozi načine, na katere jih prikrivamo. Gre za raziskovanje poetike prostora, predvsem zaščitenega intimnega prostora. 3. decembra 2008, ob 19. uri bo v dvorani Gustaf v Pekarni izveden performans 3rd Pole Mihe Ciglarja, ki posega na področje umetne inteligence in je realiziran s pomočjo brezžičnih senzorjev za merjenje pospeška, pritrjenih na plesalčevem telesu.
Tudi predstava, ki jo odigra občinstvo samo
Prav tako v sredno se začenja gledališki projekt gledališča Rotozaza iz Velike Britanije, med 3. in 5. decembrom, med 14. in 19. uro, bo v kavarni Rožmarin na Gosposki 8, mogoče odigrati »naredi si sam predstavo« Etiquette. To je dramska miniaturka, ki si jo odigra kar občinstvo samo. Obiskovalca za mizo si natakneta slušalke in glas mladega dekleta in filozofa ju vodi skozi pol ure scen, nekatere so navdihnjene tudi z znanimi scenami iz filma in gledališča. Miza je oder, predmeti na mizi rekviziti in scenografija ter obiskovalca sta igralca.
Poleg tega pa si bomo lahko ogledali še Medejin krik Saše in Mojtine Jurcer, Kot kaplja dežja v usta molka Irene Tomažin in plesno predstavo Štrije elementi japonskega plesalca Ryuza Fukuhare, ki bo med festivalom izvedel tudi plesno delavnico. Med festivalom pa bo tudi predstavitev revije Maska.

B.K.

PERFORMA; delo, 02.12.2008


Drevi začetek 13. festivala Performa






Festival bo osredotočen na raziskovalne in eksperimentalne projekte (slika je simbolična)
foto: Marko Feist


Maribor - S plesno predstavo Plesnega centra Tala iz Zagreba z naslovom Ne boj se, tudi mene je strah se bo drevi ob 19. uri v mariborski Pekarni začel letošnji 13. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa 2008. Na njem bodo tudi letos predstavili izbor slovenske in mednarodne multimedijske, plesne in gledališke produkcije.
Festival, ki ga pripravlja Mladinski kulturni center Maribor, je doslej že gostil številne priznane in ugledne sodobne umetnike iz Slovenije in tujine, ki svoj umetniški izraz modulirajo znotraj novoodrskih umetniških praks.

Po besedah koordinatorja festivala Nina Flisarja bo program tudi letos osredotočen na raziskovalne in eksperimentalne projekte. Priložnost bo dal poetsko in estetsko najkakovostnejšim projektom, ki nastajajo v polju sodobnega plesa in gledališča in ki s svojimi govoricami presegajo ustaljene in priznane modele. Organizatorje festivala zanimajo predvsem avtorji, ki razvijajo specifičen in lasten jezik, tudi onkraj meja določenega medija oz. zvrsti in so s svojimi stvaritvami prisotni v mednarodnem prostoru.

Festival bo potekal na različnih lokacijah v Mariboru, in sicer na Prvem odru I. Gimnazije, v dvorani Gustaf v Pekarni, v Kulturnem inkubatorju in Rožmarinu. Poleg predstave zagrebškega plesnega centra Tala se bo do sobote zvrstilo še pet predstav.

Od 3. do 5. decembra bo v Rožmarinovi kavarni na sporedu intimna predstava za dva britanskega kolektiva Rotozaza z naslovom Etiquette, na ostalih prizoriščih pa še 3rd Pole avtorja Mihe Ciglarja, Medejin krik Saše in Mojtine Jurcer, Kot kaplja dežja v usta molka Irene Tomažin in Štirje elementi japonskega koreografa in plesalca Ryuza Fukuhare.

Med spremljevalnimi aktivnostmi velja omeniti predvsem plesno delavnico Štirje elementi pod vodstvom omenjenega japonskega butoh plesalca, ki že poteka vsak dan med 10. in 16. uro na Prvem odru I. gimnazije Maribor.


Ti. K./STA

petek, november 28, 2008

Drugajanje; Dnevnik 28.11.2008

Mariborska II. gimnazija v znamenju festivala Drugajanje

MARIBOR - Mariborska II. gimnazija in ljubljanski zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev Bunker sta že četrtič pripravila tridnevni gledališki festival Drugajanje, ki se bo začel v torek v Mariboru. Kot je v sporočilu za javnost zapisala vodja projekta Alma Selimovič, bo letošnji festival spet presegel vse prejšnje, na njem bodo štiri predstave, od tega tri, za katere je umetniška direktorica Nevenka Koprivšek presodila, da so presežki slovenskih odrov.

V sporedu četrtega festivala Drugajanje bodo tako Confi-dance plesnega dueta Goran Bogdanovski in Dejan Srhoj, Wrestling Dostoievsky skupine Betontanc ter koreografski "omnibus" Igorja Sviderskega 4 PLUS 1 in gostujoča predstava z Madžarske What Sort of Tenderness, s katero Marta Ladjanszki in Reka Szabo že drugič gostujeta v Sloveniji. Festival je letos tudi žanrsko obogaten, saj bo prikazan plesni film Dom svobode Saše Podgorška, poleg tega pa bosta kot vsako leto na sporedu tudi dve delavnici - delavnica gledališke produkcije pod vodstvom Ire Cecič ter delavnica sodobnega plesa, ki jo bo vodila Marta Ladjanszki.

Po besedah ravnatelja II. gimnazije v Mariboru Ivana Lorenčiča gledališki prostor gimnazije postaja uveljavljeno prizorišče predstav, ki jih Mariborčani sicer pogrešajo. Te predstave mladim odpirajo svet gledališča, iskanja in abstrakcije, delavnice pa jim omogočajo, da z vrhunskimi ustvarjalci podoživljajo svet giba. Z Drugajanjem gimnazija uresničuje širšo vlogo šole, saj mladim omogoča razvoj ustvarjalnosti v najširšem smislu.Umetniška direktorica Nevenka Koprivšek je pred festivalom dejala, da sodelovanje med zavodom Bunker in II. gimnazijo postaja stalnica jesenskega sodobnega scenskega dogajanja v Mariboru. V prerezu sodobnih tokov se program po njenih besedah iz leta v leto širi, je bolj bogat in raznolik."Vsak festival je nekakšno potovanje po neznanih pokrajinah, vodi nas želja po prevetritvi, spoznavanju drugačnega in novih idejah. Drugajanje je prostor srečevanj in praznovanja, v užitek tako ustvarjalcem kot obiskovalcem," je še dodala Koprivškova.

Tekst: STA

sreda, november 26, 2008

MARIBORSKI ŽUPAN NA POLOVICI MANDATA; delo, 26.11.2008

Mariborski župan na polovici mandata
Kangler je zadovoljen, opozicija kritična


Franc Kangler zatrjuje, da je oziroma bo izpolnil vse predvolilne obljube V SD in LPR očitki o kadrovski koaliciji, netransparentnih poslih in populizmu
Maribor
– »Vse predvolilne obljube so bodisi že izpolnjene bodisi njihova realizacija poteka,« je včeraj polovico svojega mandata ocenil mariborski župan Franc Kangler. Kot največje uspehe občinske uprave v prvih dveh letih je navedel uspešno črpanje evropskih sredstev, ureditev problematike komunalnih odpadkov, vrsto projektov na področju kulturne infrastrukture in predvsem pridobitev dveh uglednih prireditev, to sta Evropska prestolnica kulture in univerzijada.
Kot pravi Franc Kangler, je mestni občini uspelo doslej pridobiti približno 18 milijonov evrov evropskih sredstev, s čimer je omogočena izpeljava številnih projektov, ki so bodisi že zaključeni ali pa potekajo. To je stadion Ljudski vrt, obnova minoritskega samostana in vanj umeščenega novega lutkovnega gledališča, Naskov dvorec, krožišče na Titovi cesti, azil za živali ... Ob tem je bil kritičen do svojega predhodnika Borisa Soviča (SD), ki nobenega od teh projektov ni znal izpeljati, poleg tega pa mu je uspelo v osmih letih županovanja pridobiti zgolj 450.000 evrov evropskih sredstev. Poleg tega naj bi bil Sovič mestni upravi zapustil obilo dolgov, katerih skupni znesek naj bi znašal kar 23 milijonov evrov. Spor z družbo Aquasystems, ki upravlja mariborsko čistilno napravo, so razrešili, saj so dolg devet milijonov evrov zmanjšali z odpisom vseh obresti in z zmanjšanjem glavnice, pogovori s Snago in avtobusnim prevoznikom Veolio, katerima mesto dolguje štiri milijone evrov in kjer lahko podjetji na podlagi izvršbe kadar koli unovčita svoje terjatve, pa še potekajo.
Kangler je napovedal obnovo kulturnega centra Pekarna, saj so z rebalansom proračuna zagotovili 160.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije. Velik projekt je tudi obnova mariborskih trgov, še zlasti Rotovškega, za katerega se je pravkar iztekel arhitekturni natečaj, pri tem pa je pomembno vlogo odigral mestni arhitekt, s čimer se potrjuje pravilnost za uvedbo te funkcije. Sicer pa ima župan poslej novega svetovalca; to je Emanuel Čerček, dosedanji vodja investicij na ministrstvu za šolstvo in šport, ki bo podobne naloge opravljal v mariborski mestni upravi. Glede priprave oziroma financiranja Evropske prestolnice kulture in univerzijade je župan prepričan, da bo tudi premier Borut Pahor to obravnaval kot vseslovenski projekt in bo »branil ugled Maribora in Slovenije«.
Nekateri mestni svetniki so včeraj pozivali Kanglerja, naj razmisli in vendarle kandidira še za en mandat, on pa pravi, da trenutno o tem ne razmišlja, čeprav mu je uspelo v mestnem svetu zbrati široko koalicijo. V opoziciji, zlasti v SD, pa se očitno ne morejo sprijazniti z izgubo županskega položaja in predvsem s tempom dela, zato so po županovih besedah ves čas neupravičeno kritični.
Opozicija mu očita samohvalo
Pri socialnih demokratih so drugačnega mnenja. Kot pravi vodja svetniške skupine Vinko Mandl, županova koalicija ni programska, temveč kadrovska, saj Kangler »sploh ne zna sestaviti programa«, kar se kaže tudi pri pripravi proračuna, ki je stalno predmet rebalansov. Po Mandlovem mnenju je bila večina projektov, s katerimi se zdaj hvali Kangler, začeta že v prejšnjih županskih mandatih, edini projekt, ki je res njegov, pa je kočija, ki vozi po mestu. Mandl tudi meni, da niso toliko pomembne obljube, ki jih je sedanji župan dal volivcem, temveč nekaterim podjetjem, ki zdaj po zelo nenavadnih poteh prihajajo do poslov. Ali je to klientelizem in korupcija, pa naj ugotovijo pristojni organi.
Podobno kritičen je tudi vodja svetniške skupine Lista za pravičnost in razvoj Stojan Auer. Kot pravi, je Slovenija v obdobju 2007–13 neto prejemnik evropskih sredstev, zato mestni upravi zdaj ni težko črpati sredstev, sicer pa bi lahko bila na tem področju tudi precej uspešnejša. Delo v mestnem svetu je po Auerjevem mnenju izključujoče, saj tako rekoč ni posvetov svetniških skupin oziroma se te praviloma sestanejo tik pred sejami mestnega sveta, edino vprašanje pa je, ali bodo podprli županove predloge ali ne. Kangler je očitno odpovedal pri nekaterih projektih, kot je denimo logistični center Oreh, spet za druge, kot je novi azil za živali, pripisuje zasluge zgolj sebi, čeprav so pri pripravi projekta sodelovale vse svetniške skupine. Posebno kritičen je Auer zaradi Kanglerjevega odnosa do prejšnje in nove vlade, saj ne skopari s kritikami na račun Janše in Pahorja, kar zagotovo ni dobro za uresničitev projektov, sicer pa so očitni njegovi populistični prijemi, kot je pečenje vola na mariborskih ulicah, kar pa na koncu plačajo davkoplačevalci.

Peter Rak

torek, november 25, 2008

NIKAKOR NI SIMPATIČNO; dnevnik, 25.11.2008

Nikakor ni simpatično

Nikakor ni simpatično, da Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma, ki organizira festival Lent in Festival Maribor, sočasno vodi poseben sekretariat pri županu za Evropsko prestolnico kulture. In tako zdaj človek, ki vodi Narodni dom (kjer so se pokrivali z daljšo odejo, kot je v resnici sešita), skupaj z županom deli proračunski denar za EPK, kjer ima glavno besedo, je te dni povedal Tone Partljič, predsednik sveta Borštnikovega srečanja.















Foto: Jaka Adamič


Res je, kar se v Mariboru dogaja z EPK in kulturo nasploh, ni prav nič simpatično. In četudi se je po meni potem, ko sem na problem kolizije interesov Vladimirja Rukavine opozorila že avgusta, vsul plaz besnih obtožb, se problem lokalnega kulturnega veljaka v Mariboru vsak dan bolj zaostruje. Vladimir Rukavina je bil pred dobrim letom in pol član komisije ministrstva za kulturo, ki je odločala o kandidaturah različnih slovenskih mest za organizacijo enoletne prireditve, imenovane Evropska prestolnica kulture 2012. EPK je seveda predstavljal velik izziv za tekmujoče občine, saj je zmagovalki obetal močan kulturni preboj s pomočjo občinskih, državnih in evropskih sredstev. Sestava komisije je bila zato še posebno občutljiva reč, in dejstvo, da sta bila v njej dva kulturnika, Vladimir Rukavina in Mitja Rotovnik, ki sta imela kot direktorja največjih kulturnih ustanov v »svojih« mestih zelo močen interes za zmago le-teh, je že takrat upravičeno zmotilo Celjane, ki so se na to sestavo pritožili. Začasno sta oba zato odstopila, na koncu pa vendarle odločala.
Že ob izboru sem zapisala, da je bila mariborska kandidatura, ki jo je vložila Kibla, kvalitetna, a za tiste, ki poznajo situacijo, neuresničljiva, saj bi morala imeti za uresničitev popolno podporo ne le občine Maribor, ampak tudi vseh ostalih, ki jih je projekt zajel. Te podpore Kibla niti do takrat ni imela. Odtlej še manj.
Po razglasitvi Maribora za kandidata bi moralo namreč mesto promptno začeti s tistim delom priprav, ki jih projekt nalaga lokalni skupnosti, to pa je vzpostavitev organizacije in koordinacije, priprava dokumentov za gradnjo novih zmogljivosti itn. Župan Kangler ni naredil nič, nastopila je blokada, ki je trajala vse do letošnjega poletja. Po zamujenem letu in pol se je mesto končno zganilo, vendar ne v smeri Kible oziroma Petra Tomaža Dobrile, ki je projekt pripravil in ves čas opozarjal, da je treba začeti delati, ampak je iz rokava potegnilo – Rukavino. Istega Rukavino, ki je sedel v komisiji, je imenovalo za začasnega vodjo sekretariata EPK. Ker se Kangler požvižga na kolizijo interesov in je po njegovem Rukavina očitno edini kulturni menedžer v mestu. No, Rukavina ima veliko dela. Narodni dom, ki ga vodi, organizira dva največja festivala v mestu, Lent in Festival Maribor. Kar ni enostavno. Letos se mu je pri denarju zapletlo že pri Lentu, še bolj pa, kot se je pokazalo te dni, pri Festivalu Maribor. Enostavno je porabil več, kot je imel, menda zato, ker so mu nekje nekaj obljubili, pa ne dali. Toda rešitev je bila na dlani: njegovo izgubo, ki znaša kar 390 milijonov evrov, je občina včeraj brez zadržkov pokrila iz proračuna EPK. To je torej tista nesimpatična reč, o kateri govori Partljič. Rukavina je tako pri isti zadevi že drugič v navzkrižju interesov, tokrat je na položaju, ko ustvarjeno izgubo iz enih projektov pokriva z denarjem za druge. »Predloga dofinanciranja Festivala Maribor iz postavke EPK začasni sekretariat EPK ni nikoli obravnaval. (…) Poleg tega nismo nikoli obravnavali porabe že odobrenih sredstev za EPK za programe Festivala Lent v letu 2008,« pravi Dobrila.
Ups. Ne le Festival Maribor, tudi Lent je Rukavina brez vednosti vpletenih že podprl s tem novim, priročnim virom, ki ga je dobil v upravljanje. No, kot pravi sam: »Mestna občina je naša ustanoviteljica in mora poskrbeti za izvajanje naših programov. Nismo je prosili, da nam dofinancira Festival Maribor prek postavke EPK. Vendar se mi to ne zdi sporno, če bo to izpeljala tako. Pomembno je namreč, da imamo dogodek za najzahtevnejše goste.«Ob prvem stavku se gotovo srečno orosi oko vsakemu direktorju javnega zavoda v tej državi: juhuhu, nismo vedeli, da to, da te občina ustanovi, pomeni, da mora kriti vse tvoje izgube! Ob drugem stavku se oko orosi javnosti: kako lepo, še prosili jih niso, pa je rebalans občinskega proračuna že poskrbel za njih. Ob tretjem stavku, da takšno pretakanje ni sporno, pa v hud jok planejo tisti, ki v Mariboru skrbijo za tiste bolj ne-najzahtevnejše goste, ki jim je občina namenila manj ali celo nič, na primer Pekarni, Literi, Dialogom in drugim. Kajti to, da mesto z rebalansom preliva denar iz EPK v Rukavinove izgube, pač pomeni, da bo nekje nekomu vzel. Pardon, je že vzel. Manjšim, neodvisnim kulturnim producentom, ki že tako in tako životarijo. Strategija nekoliko spominja na Jankovićevo, tudi ta je ob zmanjšani državni podpori mestu najprej odvzel denar neodvisnim. In jim še vse do danes ni v celoti povrnil, kar jim je odvzel, četudi so se dovolj odločno uprli. Bodo mariborski akterji zmožni uspešnega protesta in ali ima Kangler vsaj toliko kulturne inteligence kot Janković?Kakšna je torej velika kulturna vizija gospoda Kanglerja? S čim misli očarati Evropo 2012? »Pripeljal bom Madonno,« je menda nekje izjavil. Madona, pomagaj, res, če je to kultura, ki jo misli ponuditi, naj tudi Jožef pride na pomoč! Človek ne loči industrije od kulture, človek ne razume bazičnih pojmov tega, zaradi česar je inštitut EPK sploh nastal, čemu je bil namenjen: spodbujanju sodobne umetnosti, povezovanju umetnosti in družbenih gibanj, medevropskemu sodelovanju, razvoju novih urbanih kulturnih struktur, trajnostno naravnanim kulturno-ekološkim projektom... Ne v prvi vrsti obstoječim velikim kulturnim dogodkom, ampak inovativnim raziskavam od »spodaj«, ne (ameriškim) zvezdam, ampak programom za pozabljene segmente prebivalstva in občinstva (otroci, mladostniki, hendikepirani, starostniki). Ne fraki in fotografiranje mestnih in kulturnih veljakov, ampak kultura za prebivalce mesta – končno.
Namesto tega pa – kako je že kolegica z Večera poročala iz Bruslja, kjer je Rukavina ubranil kandidaturo? »Dostojanstveno in avtoritarno.« Kje je v tej zgodbi dostojanstvo, ne vem, a z drugim terminom je vsekakor izvrstno zadela mariborska dogajanja.

Tanja Lesničar - Pučko

FANTAZIJSKE GLEDALIŠKE POKRAJINE S PERFORMO IN DRUGAJANJEM; večer, 25.11.2008

Fantazijske gledališke pokrajine s Performo in Drugajanjem
Oba festivala najsodobnejše scenske umetnosti za mlade že drugič z roko v roki

Drugo leto zapored sta svoje moči združila festivala najsodobnejše scenske umetnosti Drugajanje, ki ga že sedem let s pomočjo ljubljanskega zavoda Bunker pripravlja Druga gimnazija, in Performa, festival, ki tokrat trinajstič zapored poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC).
Festival Drugajanje, skozi katerega akteriji raziskujejo svet giba in abstrakcije, je namenjen mladi publiki, predvsem srednješolcem, ki "imajo v poplavi raznih oblik, velikokrat populistične kulture priložnost videti drugo zvrst gledališča, ki od njih zahteva koncentracijo in kritično presojanje," je Drugajanje orisal Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije, ki presežno vrednost festivala vidi predvsem v vzgajanju mlade publike.Z odra Amfiteatra I. gimnazije se festivalsko dogajanje zaradi obnove šole letos seli v Pekarno in na I. gimnazijo. Od danes pa do 27. novembra pa bodo na ogled štiri gledališke predstave, dramska miniaturka Etiquette, predstava Branka Potočana Glej ga zlomka, plesni solo Janez v kreaciji in izvedbi Gorana Bogdanovskega ter ciklus plesnih predstav Zgodbe o telesu koreografinje Snježane Premuš. V okviru Drugajanja se bodo odvijale tudi štiri delavnice, skozi katere bodo mladi spoznavali veščine produkcije in osnove tehnike ter osvetljevanja v gledališču.Tudi novoodrski festival Performa je apriori namenjen mlajši publiki, vendar za razliko od Drugajanja, ki daje poudarek izobraževalnim vsebinam in gibalnim elementom, bolj posega v samo produkcijo in eksperimentiranje. "Gre za odrske pristope, ki so nekonvencionalni. Avtorji predstav imajo svoje suverene poetike in izraz, prepoznan v mednarodnem merilu," je skupno točko Performinih predstav izpostavil Nino Flisar, koordiator Performe. Na letošnji programski listi festivala, ki bo potekal od 2. do 6. decembra, so tako pristale predstave, kot je hrvaški plesni performans Ne boj se, tudi mene je strah, projekt Miha Ciglarja 3rd Pole, predstava mariborskega Inner World Theatra Medejin krik in gledališka predstava Irene Tomažin Kot kaplja dežja v usta molka. Med spremljevalnimi aktivnostmi festivala bo tekla tudi plesna delavnica japonskega butoh plesalca Ryuza Fukuhare. Zraven skupne promocije Drugajanje in Platformo sicer veže želja po večji zgoščenosti festivalskega dogajanja, letos pa si delita tudi intimno predstavo Etiquette britanskega gledališča Rotozaza, kjer "dva gledalca, ki sta hkrati tudi igralca predstave, sedeta za kavarniško mizo, si nadeneta slušalke in sledita navodilom, ki ju vodijo skozi fantazijske gledališke pokrajine," je eno zanimivejših interaktivnih predstav opisala Tamara Bračič, producentka Drugajanja.

JASMINA CEHNAR

torek, november 18, 2008

Žongliranje - Vest.si, 16.11.2007

Žonglerski festival Urban Juggling v Mariboru je Pekarno oživel in dokazal, da se tam dogajajo prijetne prireditve, ki jih v mestu ne sme manjkati.

Maja Malus


KAKO BI SE PREPOZNALI, ČE BI BILI VSI ENAKI; večer, 18.11.2008

Kako bi se prepoznali, če bi bili vsi enaki








Janko Rath)
Nagrajenke iz Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše s Tadejo Dobaj

((v sredini) iz Zveze prijateljev mladine. Od leve: Dolores Kosi, Metka Volmajer, Mateja Cvetko in Mateja Kous


Lani, ko so pri Zvezi prijateljev mladine Maribor v okviru programa za mladostnike Leteči avtobus in v sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka in Mirovnim inštitutom prvič organizirali natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti, so mladi poslali 60 predlogov. Letos, ko so projekt 100 ljudi, 100 čudi pripravili drugič, in je bila tema medkulturna razlika, je bilo predlogov kar 169. Na sinočnji zaključni prireditvi v dvorani Gustaf v Pekarni so najboljše štiri slogane nagradili. Člani Mirovnega inštituta so za najboljši slogan razglasili misel Bojane Kodrič iz Srednje ekonomske šole Maribor: "Predstavljaj si, da bi bili vsi enaki. Kako bi se pa prepoznali?" Na drugo mesto se je uvrstil slogan Valentina Uranića: "Moj priimek se konča na -ić, a to ne pomeni, da sem zanič." Tretji slogan, ki je navdušil žirijo, pa se glasi: "Čeprav sem gej, sem čist' okej," ki so ga napisale štiri dijakinje ruške gimnazije.

"Mi pa smo tem trem dodali še enega," pravi Tadeja Dobaj, koordinatorica dejavnosti na terenu pri ZPM. Slogan je napisala Andreja Debelak, glasi pa se: Opaziš, da sem drugačna ... Te moti ali bi me raje bolje spoznal? "Lani smo vse nagrajene slogane natisnili na majice in z njimi posneli radijske spote. Upam, da nam bo to uspelo tudi letos. Razmišljamo tudi o tem, da bi kateri kot grafit krasil kakšno steno, o čemer se bomo pogovarjali tudi z mestnim arhitektom. Veseli pa smo, da je bilo letos za sodelovanje v akciji tako veliko zanimanje in zato bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Z novo temo," je obljubila Dobajeva.O tem, zakaj med ljudmi oziroma narodi obstajajo kulturne razlike in zakaj se jih ne da odpraviti, tudi če bi si to kdo še tako želel, je zbranim na podelitvi spregovorila dr. Vesna Vuk Godina.

Asja Matjaž

sobota, november 15, 2008

Vsi drugačni, vsi varni; večer, 15.11.2008

Vsi drugačni, vsi varni
Razvpiti incidenti v preteklosti so dodobra omajali vero v splošno varnost v gostinskih lokalih ob poznih nočnih urah; kakšno je trenutno stanje, smo preverili na najbolj obiskanih mariborskih nočnih lokacijah


(Foto: Marko Vanovšek)
Varnost v nočnih lokalih je odvisna predvsem od tipa obiskovalcev, ki tja zahajajo.
Varnost udeležencev nočnega življenja je bila dolga leta bolj ali manj prepuščena interpretaciji posameznih nočnih lokalov, kjer so lastniki po potrebi najemali raznovrstne redarje, varnostnike in druge oblike varovanja, ki niso imele nobene zveze z zakonskimi določili. In nihče ni povzročal večjega vika in krika, medtem ko so pred vrati množično obiskanih krajev stali posamezniki, ki niso bili kos marsikateri situaciji. Začeli so se vrstiti incidenti - Lipa, Global, T-Club -, ki so zaradi grozovitosti povzročili val ogorčenja javnosti nad odnosom lastnikov lokalov, države in inšpekcijskih služb.
Kot odziv na te dogodke sta se vidno zaostrila zakonodaja na področju zasebne varnosti ter sam nadzor inšpekcijskih služb v smislu zakonskih določil. Začele so se pojavljati številne nepravilnosti in prekrški, ki so vse to sicer spremljali že od uvedbe prejšnje zakonodaje, a so zdaj nenadoma postali ključen argument za številne globe in nekatera zapiranja popularnih nočnih lokalov. Hkrati je javnost bolje seznanjena s pristojnostmi, nalogami in pravicami varnostnega osebja, kar je povzročilo tudi pravno ozaveščenost tistih obiskovalcev, ki so sami veljali za nemirne goste.
Število izgredov ostaja nespremenjeno
Čeprav bi glede na prikaze medijev lahko sklepali, da število z nočno zabavo povezanih incidentov narašča, večina podatkov kaže, da ni tako. "Ocenjujemo, da je stanje javne varnosti na območju mesta Maribor stabilno, po statističnih podatkih pa tudi boljše kot leta 2007," zatrjuje Franc Virtič, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor. Po statističnih podatkih je na območju mesta Maribor v prvih devetih mesecih tega leta bilo 2534 (2496 v enakem obdobju leta 2007) ali za 2 odstotka več kršitev javne varnosti kot v lanskem letu. Od tega je bilo v gostinskih lokalih storjenih 239 prekrškov, kar je za 20 odstotkov manj skupnih kršitev. Največ je bilo kršitev javnega reda in miru (180), sledijo kršitve omejevanja porabe alkohola (40).
Same kršitve, povezane z nočnim življenjem, so bolj ali manj pričakovane - najpogostejša oblika je izzivanje k pretepu (38), pretepanje (38), sledijo prepiranje, vpitje in nedostojno vedenje (32). "Vse te kršitve so v tesni povezavi s čezmernim uživanjem alkohola, kar potrjuje tudi zgornja statistika, saj so te kršitve na drugem mestu med najpogostejšimi," pojasnjuje Virtič in dodaja, da je alkohol nasploh (so)kriv za večino takšnih prekrškov v nočnih urah.
Različni pristopi z enakim ciljem
Podobno sliko so nam prikazali tudi lastniki bolj obiskanih mariborskih nočnih lokalov, v katerih v zadnjih letih niso zaznali večjega porasta nasilja med nočnimi iskalci zabave. "Z izgredi se prej ali slej sreča vsak upravljavec nočnega lokala in to se v preteklih letih ni bistveno spremenilo. Drugačen je zgolj odnos javnosti in medijev, saj se sedaj ob vsakem izgredu, tudi če ta ni na območju samega gostinskega lokala, takoj poroča, kje so se storilci pred tem zadrževali," argumentira Bojan Belna, lastnik kluba Samsara. Ta je, tudi po statističnih podatkih policije, postal točka najštevilčnejših izgredov in kršitev zakona, zaradi katerih so se vzdrževanja varnosti lotili na bolj profesionalen način.
"V Samsari za varnost skrbi varnostna služba z licenco, ob tem pa imamo nameščene številne varnostne kamere, detektor kovin in pred kratkim vzpostavljeni sistem včlanjevanja, ki nam omogoča, da v vsakem trenutku poleg točnega števila obiskovalcev ob neprimernem obnašanju takšno osebo lahko spremljamo, jo tudi zlahka identificiramo in ji prepovemo nadaljnji vstop. Od trenutka, ko smo ta sistem uvedli, se je ekscesno obnašanje bistveno zmanjšalo," zatrjuje Belna.
Pekarna se ne sooča z nasiljem
Povsem drugačen pristop k varovanju so ubrali v mladinskem kulturnem centru Pekarna. "Varnost je pri nas popolnoma nerelevanten problem, saj kljub odsotnosti klasičnih ukrepov do izgredov ne prihaja," zatrjuje vodja kluba MC Pekarna Ramiz Derlič, ki razloge za to vidi predvsem v profilu obiskovalcev. "Obiskovalci so tukaj predvsem zaradi kulturnega programa in zato je v njihovem interesu, da ni nekih nesporazumov, zaradi katerih ne bi mogli v njem uživati. To je tako, kot da bi govorili o varnostnih problemih v kakšni umetnosti galeriji," nadaljuje in dodaja, da je v primeru Pekarne preventiva tako uspešna, da imajo s samimi izgredi izredno redko opravka.
Kako pomemben element varnosti je ciljna skupina, ki obiskuje nočni lokal, je poudarila tudi Janja Korez, predstavnica študentskega prireditvenega centra Štuk: "Študentske zabave so načeloma brez problemov in izgredov, zato je največji problem trenutno prevelika glasnost udeležencev med potjo domov, medtem ko smo dijaške večere prav zaradi problema varnosti prenehali organizirati, saj so ti neprimerno bolj problematični." Po njenih besedah v Štuku prisotnost varnostnikov in nadzornih kamer ter primerno nekonfliktna obravnava zadoščata za zagotavljanje varnosti gostov, v izrednih primerih pa na pomoč pokličejo policijo. "V pristopu, kot ga je ubrala Samsara, sicer vidim smisel in verjamem, da je varnostno situacijo močno izboljšal, vendar menim, da mora vsakdo najti najprimernejši način zase, kako poskrbeti za varnost gostov, saj je mnogo odvisno od profila obiskovalcev," argumentira Korezova.
Omejene pristojnosti varnostnikov
Med najbolj problematične vidike varovanja nočnih lokalov sodi trenutna zakonodaja. "Problemov zakonodaje je več, vsekakor pa sta največja sistem dodeljevanja licenc posameznim podjetjem ter pravic varnostnikov - večina obiskovalcev je zelo dobro poučena o omejenih pristojnostih varnostnikov, zato se slednji mnogokrat zaradi strahu pred pravnimi posledicami ne morejo ustrezno odzvati," nam je razložil predstavnik podjetja Vpliv, ki upravlja Extreme Bar, "večina razgrajaških gostov varnostnikom takoj prične groziti z zasebnimi tožbami, zato se nemalokrat zgodi, da jih varnostnik ne more ustrezno obvladati in odstraniti iz lokala. Po eni strani je to razumno - lokal ni njegov in za povprečno plačo nastavljati glavo za tujo lastnino brez pravice preventivnega ukrepanja ni posebno hvaležno delo.
"Podobne pomisleke je bilo mogoče slišati tudi pri drugih upravljavcih nočnih lokalov. Ti rešitev povečini vidijo v povečanju prisotnosti policije, ki pooblastila za primerno ukrepanje ima. "Če že pride do nemira, ga varnostniki sicer lahko obvladajo, a nimajo niti dovoljenja, da bi storilce pridržali do prihoda policije. Ta ima v petkih in sobotah ponoči večinoma toliko prijav, da včasih za odziv potrebuje tudi do eno uro. V tem času večina storilcev že zdavnaj izgine," nam je povedal Brane Celinger, namestnik direktorja Ribičije, kjer se zaradi oddaljene lokacije ves problem še potencira.
Več policijskih patrulj, boljši nadzor inšpekcij
"Odlična rešitev za mnoge probleme bi bila stalna ali pa vsaj periodična kontrola policije, ki bi lahko patruljirala pred večjimi gostinskimi lokali in tako že preventivno povečala občutek varnosti, hkrati pa bi bili blizu, če bi se kaj zgodilo," je težnje vseh dobro izrazil Belna. "Hkrati bi bilo treba zakonodajo uskladiti in točno določiti, za katere ukrepe mora biti poskrbljeno v določenem lokalu, klubu, diskoteki. Obenem je potreben boljši nadzor inšpekcij in dosledno kaznovanje odgovornih v lokalih in varnostnih služb, ki zakonskih določil ne spoštujejo, pa tudi samih razgrajačev, ki so trenutno celo v privilegiranem položaju," dodaja Belna.
Krvavi incidenti so nedvoumno pokazali, da je na področju zasebnega varovanja še zmeraj mnogo nedorečenega, in zgolj sodelovanje upravljavcev lokalov, varnostnih služb, zakonodajnih in policijskih organov lahko pripelje do primernih rešitev, ki bodo zagotovile varnost obiskovalcev nočnih lokalov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so prav obiskovalci tisti, zaradi katerih se pojavljajo izgredi, zato bi ti morali prvi spremeniti svoj odnos do zabave, na katero se odpravljajo v nočnem času.
ŽAN LEBE

petek, november 14, 2008

Pekarna se ne seli, stavbe bodo obnovili; delo, 08.11.2008

Pekarna se ne seli, stavbe bodo obnovili
Po protestih dosežen dogovor kulturnikov z mariborskim županom – Imenovali so delovno skupino
Maribor – Odločen protest proti selitvi in zbiranje podpisov sta očitno pripomogla, da bo mariborski kulturni center Pekarna ostal na sedanji lokaciji. Župan Franc Kangler in predstavniki odbora za Pekarno so imenovali delovno skupino, ki bo poskušala rešiti zaplet, zagotoviti obnovo sesutega kompleksa in urediti avtonomno upravljanje centra.
Peticijo Pekarno kulturi in kulturo mestu je doslej podpisalo skoraj pet tisoč posameznikov, poleg tega jo je podprlo še okrog 200 domačih in tujih kulturnih institucij. V Pekarni so zadovoljni, da je župan prisluhnil njihovim zahtevam za ohranitev vsebin in poslanstva tega alternativnega kulturnega središča, ki bo imelo pomembno vlogo pri projektu Evropske prestolnice kulture leta 2012.
V delovni skupini so predstavniki avtorjev zmagovalnega arhitekturnega natečaja za obnovo Pekarne, mariborske občine in odbora za Pekarno, usklajeval jo bo mestni arhitekt Stojan Skalicky. Že na prvem delovnem sestanku v ponedeljek se bodo pogovarjali o izdelavi projektne dokumentacije; po besedah Marka Brumna, člana odbora za Pekarno, bo treba najprej zagotoviti denar, saj je bilo 160.000 evrov iz letošnjega občinskega proračuna ob koncu oktobra preusmerjenih v druge projekte. Po zagotovilih županstva bodo ta denar z rebalansom proračuna znova vrnili Pekarni. To bo podlaga za vse nadaljnje postopke, saj brez projektne dokumentacije in finančnega načrta obnove ne morejo zaprositi za evropski denar, ki bi bil osnovni vir financiranja.
Delovna skupina si je že ogledala kompleks in vsaj okvirno določila program obnove posameznih stavb, saj naj bi Pekarna med postopno prenovo delovala skoraj nemoteno.

Peter Rak