Mariborski center alternative v škripcih
V Pekarni so ogorčeni nad prepolovitvijo sredstev
Vodstvo mariborske Pekarne je javnosti predstavilo razmere in finančno stanje kulturnega zavoda, ki mu je mestna občina v letošnjem letu prepolovila finančna sredstva.
Vodja Pekarne Gregor Kosi je opozoril, da krajevna oblast tako kaže na svoje slabo razumevanje vrednotenja in financiranja kulture v Mariboru. "Župan Franc Kangler je na oktobrski javni tribuni izrekel preroške besede, da bo treba zategniti pasove. Če smo takrat verjeli, da gre predvsem za retorične figure, nam je danes, konec leta, jasno, da gre za specifičen način delovanja, kjer se z retoričnimi figurami prikriva strukturni problem razumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v mestu, s tem pa tudi oblikovanja in zagotavljanja pogojev, v katerih delamo in zaradi katerih smo nevladni, neformalni akterji oziroma alternativci, ki smo financirani znotraj javnega interesa, še posebej občutljivi," je na novinarski konferenci dejal Kosi.
"Mehka" selitev iz zgradbe?
Mestna občina Maribor jim je po Kosijevih besedah za letošnje programe prepolovila sredstva. Še lani so prejeli 52 tisoč evrov, letos pa so dobili le 28 tisoč evrov, tudi te pa so prejeli šele 8. decembra, torej ob koncu programskega leta, tako da so z njimi lahko zgolj deloma poplačali premostitvene kredite, s katerimi so izpeljali zastavljeni program. V Pekarni so zato začudeni nad predolgimi postopki, zavrnjene so bile tudi vse njihove pritožbe, tovrstno ravnanje občine pa se jim zdi "selitev" iz zdajšnjih prostorov na nekoliko drugačen način. Brez vsebine, ki je po njihovem s tako mizernimi denarnimi sredstvi ne bodo mogli več zagotavljati, bo namreč prenova objektov pomenila le pridobitev novih zgradb, v katerih se ne bo nič dogajalo.
Pekarna: Denar je, samo razporediti bi ga bilo treba drugačeV Pekarni so opozorili tudi na zgovorno dejstvo o rebalansu mestnega proračuna, s katerim so v okviru postavke Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012 pokrili izgubo letošnjega Festivala Maribor oziroma Narodnega doma Maribor. "Čeprav zakon navaja, da smo po kakovosti in pomenu primerljivi s kulturno dejavnostjo javnih zavodov, torej tudi Narodnim domom, pa je bilo njim samo za desetdnevni festival namenjenih 390 tisoč, nam pa za celoletno delovanje vsega 28 tisoč evrov," je dejal Kosi in ob tem še dodal, da jim je Urad za kulturo in mladino želel celo skrčiti sofinanciranje štirih zaposlitev preko javnih del v letu 2009, a je svojo odločitev pozneje spremenil.
Kako naprej?
Kot je še dejal prvi mož Pekarne, bodo iz omenjenih razlogov morali v prihodnje dobro premisliti, kaj početi, nekaterih projektov pa ob zdajšnjem finančnem stanju zagotovo ne bodo mogli izpeljati. Težava je namreč tudi v tem, da zaradi trenutne zadolženosti zaradi najetih kreditov ne morejo kandidirati niti za evropska sredstva pri posameznih projektih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar