Danes v Pekarni Feri Lainšček, nato še veganska večerja - Večer, 21.04.2011

Danes v Pekarni Feri Lainšček, nato še veganska večerja

V sklopu projekta Slovenščina na maturi 2011 in pod okriljem 14. slovenskih dnevov knjige bo danes ob 14. uri Pekarno Magdalenske mreže obiskal pisatelj Feri Lainšček. Pogovor z avtorjem bo v dvorani Gustaf, kjer si lahko ob 20. uri privoščite tudi vegansko večerjico, ob kateri bodo člani društva Za živali! predstavili doslej najcelovitejšo študijo o vplivu prehrane na zdravje, takoimenovano Kitajsko študijo, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu.

V Pekarni pa bo pestro tudi jutri, ko bodo v Gustafu v organizaciji Marš kluba nastopili hrvaški Cojones in domači Mana. Vabljeni!

Igor Selan

Pekarna gosti roadfestival Up in Smoke - Večer, 16.04.2011

Pekarna gosti roadfestival Up in Smoke

Mariborski radio študent (MARŠ) in Pekarna magdalenske mreže v ponedeljek, 18. aprila, ob 20. uri vabita na festival newyorške založbe Tee Pee, Up in Smoke. V Pekarni bo mogoče prisluhniti nastopom stoner rock legend Atomic Bitchwax, vzhajajočim newyorškim zasedbam Naam in Mirror Queen ter Kanadčanom Quest For Fire.

Igor Selan

Spešl filing - Spekter, april 2011

Maribor se pripravlja na priliv gostujočih umetnikov - MMC RTV Slo, 17.04.2011

Maribor se pripravlja na priliv gostujočih umetnikov

Projekt Soba za goste

V novem mladinskem hotelu, ki naj bi ga odprli letos poleti v okviru mariborskega kulturnega centra Pekarna, bo del sob rezerviranih za gostujoče umetnike.

Tako imenovana rezidenčna platforma, ki je trenutno v nastajanju, naj bi zaživela leta 2012 v času EPK-ja in tako še dodatno odprla mesto tujim ustvarjalcem.

Gre za projekt Pekarne Magdalenske mreže, ki je lani na zavod Maribor 2012 - EPK prijavila projekt Soba za goste. Njegov cilj je vzpostaviti rezidenčno platformo, ki je Maribor še nima, medtem ko je v drugih evropskih mestih že stalnica.

"Ideja je, da se vzpostavi kakovostna rezidenčna platforma, ki bo umetniku nudila ne le prostor za bivanje, ampak tudi drugo podporo," razlaga producentka Katja Kos. To želijo doseči z vzpostavitvijo koordinatorja, ki bo vodil postopke dodeljevanja stanovanj in skrbel za financiranje, hkrati pa nudil rezidenčnim ustvarjalcem informacijsko podporo. "Že zdaj ni malo umetnikov, ki pridejo v Maribor. A mesto jih ne vidi, ker ni vzpostavljenega komunikacijskega orodja oziroma sistema, ki bi jih povezal z domačimi akterji," je dejala.

Hkrati so mariborske institucije pri privabljanju umetnikov iz tujine zdaj prepuščene same sebi. "Mi želimo zdaj z neko zunanjo točko povezati vse te institucije in jim nuditi kvalitativno selekcijo, da se res usmerjeno izbira ustvarjalce, ki pridejo," je povedala Kosova. Umetnik, ki pride v Maribor, bo tako lažje delal za različne institucije.

Vsaj tri tedne za raziskovanje Maribora
Najprej ciljajo na hostel Pekarna, ki ima v zgornjem nadstropju predvidenih osem sob za rezidenčne umetnike. Tam bi lahko umetniki bivali najmanj tri tedne, s čimer želijo po besedah Kosove preprečiti, da bi postali hotelski servis. "Le tako se lahko umetnik poveže z mestom," je dejala.

Kulturne ustanove iniciativo pozdravljajo
Po pogovorih z glavnimi akterji na področju kulture v Mariboru so v Pekarni Magdalenske mreže zaznali presenetljivo veliko želja po sodelovanju, kar dokazuje, da mesto takšno platformo res potrebuje. Nekatere institucije, kot je na primer Lutkovno gledališče Maribor, imajo sicer lastne zmogljivosti za gostujoče umetnike, a so kljub temu zainteresirane za sodelovanje v platformi, saj je tako umetnik svobodnejši, lokalne institucije pa dobijo nove ideje, nove poglede na umetnost in ne nazadnje nove vsebine.

Izmenjava umetnikov
Umetniške rezidence bi polnili na podlagi dveh razpisov. Na prvega bodo lahko mariborske institucije prijavile tuje ustvarjalce, ki jih želijo gostiti v mestu. Drugi razpis pa bo namenjen mednarodnim partnerjem, ki bi želeli napotiti ustvarjalce iz svoje države v Maribor po načelu recipročnosti. "S tem bi zagotavljali tudi našim umetnikom možnost odhoda v tujino," je poudarila Kosova.

Podporo med drugim pričakujejo tudi od ministrstva za kulturo, kjer imajo po besedah Kosove po novem predvidena sredstva za rezidenčne programe v Sloveniji, saj se očitno zavedajo, da ti manjkajo.

A. J.

Velika, pa tudi manjša mesta zahodnega sveta ustanavljajo in vzdržujejo ustvarjalne, še posebej pisateljske rezidence. Razlogi so različni: bogatenje kulturne ponudbe mesta, radodarnost in kozmopolitska odprtost, ki pogosto naleti na recipročnost v državah, od koder prihajajo gostujoči avtorji, želja po povečanju pretoka novih idej ter spodbujanju kreativnosti, še posebej takšne, ki pušča pečat mestu, v katerem nastaja. V Ljubljani so rezidenčni center Cankarjeva (na sliki) odprli oktobra lani. Foto: JSKD

Oblike rezidenčnih centrov so najrazličnejše: v Stuttgartu imajo Akademie Schloss Solitude, cel grad, posvečen štipendijam za vse umetniške zvrsti. V Bruslju se posvečajo predvsem pisateljem in jih poskušajo uveljavljati v tamkajšnji 'sceni'. Imajo založbo in knjigarno, prirejajo festivale in vzdržujejo tri pisateljske rezidence. V Iowi so podobne institucije organizirane pod okriljem univerze

Navdihujoče nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce - prostovoljstvo.org, 11.04.2011

Navdihujoče nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce

11.04.2011

Objavil: MISC INFOPEKA

V soboto, 2. aprila 2011, je bila izvedeno 7-urno nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce MISC INFOPEKA. Naš voditelj je bil Jaka Kovač, sodelavec Slovenske filantropije, Združenje za promocijo prostovoljstva, zraven pa je bila tudi naša mentorica, Urška Breznik.

Ob 9.30 smo štartali polni energije, navdušenja in pričakovanj. Zbralo se nas je res veliko prostovoljcev! Najprej smo imeli vajo, s katero smo se med seboj spoznavali v parih, preko pogovora. Potem pa celi skupini predstavili našega sogovornika. Tako smo izvedeli veliko novega, zanimivega, kar še nismo vedeli drug od drugem. Vsak je tudi povedal, kaj si želi od samega srečanja. Željam je bilo ugodeno, saj smo pridobili nova znanja, zvedeli še več o pasteh prostovoljstva, bili na svežem zraku, dobro jedli in se zabavali. Bil je krasen, sončen dan in kaj je boljšega, kot se odpraviti v bližnji park. Tam smo izvedli dve dobri vaji. Prva je bila voditi slepca in biti tudi sam voden (oči smo imeli pokrite s trakom blaga), druga pa da smo se vživeli v različne vloge. Jaz sem se vživela v vlogo osebe, ki je stara 75 let, brez telesnih hib in poročena. Bile pa so še vloge, da si prostitutka, homoseksualec, brezposeln, samohranilka, okužen z aidsom…Ob teh dveh vajah smo spoznavali svoje karakterne lastnosti, soočeni pa smo bili s predsodki, stereotipi, ki so prisotni v družbi do prej omenjenih vlog, v katere smo se vživljali. Naše sobotno druženje smo nadaljevali v prostorih Infopeke, kjer smo govorili še o prostovoljstvu (zakaj smo se odločili zanj, kaj dobimo z njim in kaj dajemo). Po vseh vajah, razmišljanjih, svežem zraku se je zelo prileglo dobro vegansko kosilo, ki ga je za nas pripravila Urška. V drugem delu našega usposabljanja za prostovoljce smo se lotili priprave lastnega projekta. Razdelili smo se v 4 skupine. Sama razdelitev v skupine mi je bila zelo zanimiva. Namreč postavili smo se v vrsto po barvi oči od najsvetlejših do najtemnejših. Ta vaja ima poleg tega, da je dobra za razdelitev posameznikov v skupine tudi funkcijo, da se gledamo v oči. Potem pa smo šli na delo. Mi smo si izbrali prostor zunaj pri mostu. V skupini smo bili štirje člani. Naredili smo načrt priprave delavnice na temo stereotipov. Pomembno je, da smo pri tej nalogi spoznali, kaj vse vsebuje projekt in kakšno vlogo smo prevzeli v skupini. Projekte smo tudi predstavili ostalim, tako da smo skupaj iskali še nove možnosti za izboljšanje projekta ali pa smo za kaj ugotovili, da bo treba drugače izpeljati. Torej še vedno je tako, da več glav več ve! Predstavljeni projekti so bili zanimivi, aktualni in predvsem naši. Ko sedaj refleksiram vso sobotno dogajanje vidim, da smo počeli ogromno. Namreč poleg vsega omenjenega smo še imeli več vaj sprostilnih, akcijskih in pro-contra, (igra dlan, palec, predsednik-bodyguard, in tekanje okoli izbranih oseb), ki so od nas terjale, da smo hitri, potrpežljivi, sproščeni, empatični, iznajdljivi, razmišljajoči in s srcem pri stvareh. Domov sem odšla vesela, polna energije, ker sem se družila s soprostovoljci v zanimivih igrah, dejavnostih, delala na osebni rasti, dobro jedla in pila, ter izvedela več o pripravi projekta in prostovoljstvu.

Natalija Počivalšek

Obvladaj stres - Večer, 13.04.2011

Obvladaj stres

Mladinski informacijsko-svetovalni center (MISC) Infopeka v okviru cikla Moje zdravje - moja odgovornost pripravlja dve brezplačni delavnici, Obvladam stres in Zmagaj motnjo hranjenja. Prva delavnica bo ponudila obilo uporabnega znanja za vsakodnevno soočanje in premagovanje stresa na področjih dela, doma, izobraževanja, osebne rasti in v medsebojnih odnosih, naučiti se bo mogoče uporabnih sprostitvenih tehnik, sporočajo iz Infopeke. Delavnica, ki bo danes, v sredo, s pričetkom ob 15. uri v prostorih MISC Infopeka na Trgu revolucije 9, je namenjena vsem zainteresiranim. Vodili jo bosta Suzana Petek in Anja Ferk.

Delavnica Zmagaj motnjo hranjenja pa je informativno-doživljajskega značaja in je namenjena vsem, ki so preko vaj pripravljeni spoznati občutke ujetosti v začarani krog motenj hranjenja in se naučiti nekaj preprostih, a učinkovitih socialnih metod za pomoč sebi ali osebi z motnjo hranjenja. Ta delavnica bo v sredo, 20. aprila, od 15. ure.

Jasmina Cehnar

O kavi Nikaragve - Večer, 09.04.2011

O kavi Nikaragve

V prostorih Pekarne Magdalenske mreže na Koroški cesti 18 v Mariboru bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 18.30 predavanje svetovnega popotnika Nara Petroviča z naslovom Nikaragva - zakaj ne pijem kave. Predavatelj, ki ga v Sloveniji poznamo tudi kot pisatelja in prevajalca, ki popularizira naravni način življenja, je preživel mesec dni v deželi, znani po dobri kavi, domov pa tudi iz tega dela sveta prinaša nekaj dobrih izkušenj in zgodb. Ob fotografijah bo predstavil čudovite ekološke permakulturne projekte, ki nastajajo na otoku Ometepe, saj Petrovič pravi, da v idiličnem okolju vulkanskega otoka sredi jezera kar vro navdihujoče aktivnosti. Zgodbe iz daljne Nikaragve bo popestril s čudovitimi fotografijami. Vstopnine ni.

Tadeja Toplak

Pa kaj še? - Dnevnik, 02.04.2011

prestolnica kulturniških norosti

Pa kaj še?

sobota, 02.04.2011 Tekst: Simon Kardum

Zastavili smo utopično in prizemljeno hkrati. A projekt, ki smo ga nadgrajevali od leta 2004 in je uspešno prebrodil tisočere čeri, ki jih moraš v tej državi vzeti v zakup, je od leta 2008 v zastoju. Naj spomnim. Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 je s prvopodpisanim mariborskim županom Kanglerjem najprej prestala vladni preizkus, kasneje dvakrat še bruseljskega in požela soglasno odobravanje zainteresirane in splošne javnosti v Sloveniji. Janševa vlada je poskrbela za korektno izpeljan postopek, Pahorjeva vlada je zagotovila sredstva in zazdelo se je, da ni tako daleč dan, ko bo o razcvetu kulture mogoče na glas govoriti tudi v štajerski prestolnici in vzhodni kohezijski regiji. Toda največji kulturni projekt v zgodovini nove države se je začel sesipati vase. Čista energija se je tik pred slavnostno otvoritvijo praznovanja slovenske in evropske kulture zgostila v strupeni energetski napitek.

Ta hip smo tam, kjer so bile v preteklosti prestolnice v Patrasu, Corku in Liverpoolu, ki v mednarodnem okolju veljajo za slabo vodene in izvedene projekte. Na nasprotnem bregu torej, kot na primer Lille ali Linz, ki veljata za vzorčna primera dobre prakse. Avtorji kandidature smo se od samega začetka zavedali priložnosti - in nevarnosti. O tem priča obsežna dokumentacija, dostopna na spletu.

EPK Maribor je bila zasnovana kot kulturni (socialni, izobraževalni, raziskovalni), gospodarski in razvojni projekt. To je pomenilo široko soudeležbo zainteresiranih, odprtost in preglednost delovanja, učinkovito regionalno in mednarodno mreženje ter nujnost izgradnje nove (prenovljene) infrastrukture. In, ključno, pravočasno ustanovitev primernega vodstvenega, strokovnega in nadzornega modela, z imenovanjem odgovornih in zagotovitvijo finančnih sredstev za delovanje. Ekipa mariborske Kible se je zavedala tudi morebitnega črnega scenarija, predvsem dejstva, da je v igri ogromno denarja, kar v državi plenilske in sebične mentalitete ne pomeni nič dobrega. In smo tam.

Ko je Franc Kangler odstranil Kiblo in jo nadomestil z začasnim sekretariatom, ki ga je vodil direktor mariborskega Narodnega doma, Vladimir Rukavina, je vpletenim črna slutnja že dihala za ovratnik. Njun uspešni bruseljski zagovor v drugem krogu je namreč omogočil prerazporejanje namenskega denarja za EPK v matično blagajno Narodnega doma. Za nameček se je mariborska oblast odločila, da bo direktorja, po dolgotrajnem pričkanju z državo o tem, kaj bi bila (če bi bila) primerna statusno-organizacijska oblika, imenovala tudi za vršilca dolžnosti generalnega direktorja EPK. V praznem času neodločitev (in volitev) je bil že zamujen razvojni razlog projekta. Načrtovane naložbe so kot domine začele padati ena za/čez drugo. Nekatere še danes visijo v zraku, kot na primer projekt izgradnje Umetnostne galerije Maribor. Župan si v strahu, da bo izgubil državni denar, stvari, kako značilno, razlaga po domače. Da nagrajenemu madžarskemu arhitekturnemu biroju grozi z odvzemom avtorstva, meji na mednarodni škandal.

Suspenz. Na županovo osebno povabilo se lani v Maribor vrne prebežnik, gledališki režiser evropskega ranga (in Umetnik, ki je pred mnogimi leti sodeloval pri finančnem kolapsu SNG Maribor), Tomaž Pandur. Vse dobro, a obetavno presenečenje premore nekaj zloveščih pasti. Še vedno predsednik programskega sveta je svoj ugled pogojeval z gradnjo monumentalnega objekta. Sprva je šlo za center uprizoritvenih umetnosti, čez pol leta že za mariborsko kulturno središče. Kaj bi ta virtualni spomenik v realnosti sploh lahko bil, saj ga doslej poznamo le iz arhitekturne zamisli naveze Sadar-Vuga, ni jasno. Vemo le to, da "Maksa" potrjena bruseljska dokumentacija ne omenja, da je težkokategorna ideja nastala brez javnega postopka in da je, bizarno, politično in finančno že pokrita na mestni ravni. Država (ministrstvo za kulturo) se je pred kratkim sodelovanju odrekla. Razlog? Kdo ve.

Pogled nazaj. Ko me je lansko pomlad v zgodbo na daljavo povabil državni sekretar Stojan Pelko, sem ga prekinil in v isti sapi vprašal, če se morda šali. Prepričal me je z iskreno mislijo in povabilom k skupnemu reševanju tistega, kar se rešiti da. V dobri veri sem pristal, vedoč, da je mogoče zavozlani projekt speljati vsaj še v programskem delu. V istem času se je mariborske prestolnice že prijela cinična oznaka "ruralna prestolnica Evrope". Javni zavod je izvajal postopek zbiranja predlogov za leto 2010, ki bi mu le stežka pripisali postopkovno čistost. Državni in mestni politiki so bili prestižni boj za vpliv na vsebinske, naložbene in kadrovske odločitve. Lokalni ustvarjalci in producenti so bili razpenjeni. Partnerska mesta so se počutila odrinjena. Mediji so, razen redkih raziskovalnih peres, ta projekt vseh projektov še vedno obravnavali blagohotno. Prenovljeni Vetrinjski dvor(ec) pa je postal sedež javnega zavoda. Na vrat na nos, brez predhodnih datumskih usklajevanj, celo na daljavo, so se začele vrstiti seje programskega sveta, katerega član sem postal junija. Župan Kangler, trmast kot vol, je v svoji anti-ljubljanski politični veličini še vedno do konca vztrajal pri edinem možnem kandidatu za generalnega direktorja. Človeku, ki se nikoli ni odpovedal dvojni direktorski funkciji in je bil do januarja letos v nedvoumnem navzkrižju interesov. Razpisa za generalnega ni in ni bilo, vmes je pač imenoval poslovno direktorico Heleno Hvalec in v začasno bitko poslal Aleša Novaka v vlogi v.d. programskega direktorja. Svojega uradnika. Narobe svet.

Ali so Kanglerja pri kadrovanju vodila slepa lokalpatriotska čustva, ne morem zatrditi v celoti. Kajti primer Mariborčana Petra Tomaža Dobrile-Pecota, vodilnega motorja zmagovalne kandidature, ki se je dvakrat javil na razpis za generalnega direktorja, je dovolj poveden. Volilno-mandatna komisija Mestne občine Maribor ga je namreč obakrat, po mojem mnenju protipravno, izločila iz nabora predlaganih kandidatov. Brez obrazložitve. Prvič, četudi je izpolnjeval vse razpisne pogoje, tako, da je v predhodno mnenje svetu in programskemu svetu poslala najprej dva kandidata, prvega, že imenovanega zaupnika, in nenavadno, bržčas zaradi sugestij državnih politikov, Igorja Teršarja. Oba sta januarja letos dobila negativno mnenje programskega sveta in nastal je rompompom, ki je svoj vrhunec dosegel z znamenitim kanglerizmom, da namreč On pa že ne bo sprejel odstopa Njega s položaja. Res, kaj takega svet še ni videl. Internega akta zavoda, ki ga je sprejel njegov mestni svet, pa tudi ne. Umik Rukavine sicer spoštujem. Ali so bila njegova dejanja v funkciji odgovorne osebe nekorektna, poslovno vprašljiva ali celo nezakonita, pa naj razišče svet zavoda in izredna revizija poslovanja, ki naj jo nemudoma naročijo javne oblasti. Da Peco nima sreče, pa četudi je čistokrvne pasme, je lahko na lastni koži občutil tudi v drugem poskusu. Ponovno ga niso pripustili, tokrat zato, ker se ni udeležil razgovora s komisijo (čeprav jih je obvestil, da je na službeni poti, in je zaprosil za nadomestni datum). Postopkovna šlamparija? Mislim, da ne. Nova županova izbira, v.d. glavne direktorice Suzana Žilič Fišer, zdaj čaka na potrditev v mestnem svetu. (Imenovali so jo v četrtek, op.ur.) Končno se je le zgodilo. Zaželimo ji srečo.

Zadnja seja, ki sem se je udeležil, je bila januarja letos. Razširjena ekipa na čelu s programskim direktorjem Mitjo Čandrom, ki se trudi kakovostno in pravočasno speljati vsaj tiste programe in projekte, ki so realno izvedljivi, je bila v svojih predstavitvah prepričljiva in samozavestna. Zvenelo je svetovljansko, energično in optimistično. In potem sem čakal in čakal. In bral in bral. In se čudil in čudil. Svetovalne pogodbe s Pandurjevo firmo. Vprašljive investicije. Madžari. Zasebni projekti v imenu javnosti. Vodenje javnih naročil mimo predpisov in brez učinka. Nepoznavanje internih aktov zavoda in razmerij v upravi ter med drugimi akterji. Nesposobnost komuniciranja z javnostmi. Neplačevanje sodelavcev. Likvidnostni mrk. Obravnava poslovnega poročila ter programa dela in finančnega načrta z enomesečno zamudo. Pa kaj še?!

Simon Kardum je bivši član programskega sveta EPK Maribor 2012

Zgrajen Maks in razpadajoča Pekarna? - Večer, 26.03.2011

Zgrajen Maks in razpadajoča Pekarna?

V Pekarni se sprašujejo, ali bo župan Kangler izpolnil obljubo glede celovite obnove tega kulturnega centra ob Magdalenskem parku; Hladilnica in Lubadar naj bi bila končana prihodnje leto, usoda Gustafa in MC-ja za zdaj ni znana

Marko Vanovšek

Na območju Pekarne za zdaj pri obnovi najbolje kaže upravni stavbi, medtem ostali objekti še čakajo.

Med načrtovanimi investicijami v proračunu Mestne občine Maribor (MOM) je pričakovano tudi Pekarna z dvema zgradbama, Hladilnico in Lubadarjem. A je celovita obnova, ki jo je obljubil župan Franc Kangler, na vse bolj trhlih tleh, kajti denarja za dvorani Gustaf in MC v letošnjem proračunu ni. "Župan Kangler je izrecno obljubil, da bo Pekarno obnovil v celoti. Tak je bil dogovor, ko smo pristali na obnovo po posameznih fazah. Z vidika gradbenih del je po našem mnenju do konca leta 2012 realno, da se obnovijo vsi objekti razen najzahtevnejšega, dvorane Gustaf. Vprašanje pa je, ali bo MOM tak projekt želela in ga bila tudi sposobna izpeljati," razmišlja Gregor Kosi iz Odbora za Pekarno.

Evropska sredstva za Hladilnico in Lubadar

Na vprašanje, ali bo prenova izpeljana v celoti, kot je bilo obljubljeno, nam iz službe za stike z javnostjo MOM niso jasno odgovorili. Postregli so zgolj s pojasnili projektne pisarne MOM, ki bdi nad investicijo, ti pa so nam dali bolj ali manj znana dejstva in številke. Investicijski program za prenovo kulturnega centra v štirih fazah je mestni svet potrdil konec leta 2009, trenutno pa skupna vrednost prenove znaša 8 milijonov evrov. V letošnjem proračunu mestna občina predvideva 450 tisoč evrov tako za Hladilnico kot Lubadar, od tega zneska v obeh primerih pričakujejo po 280 tisoč evrov iz državne blagajne.

MOM je namreč z obema projektoma kandidirala na razpisu Regionalni razvojni program in pridobila večino sredstev. Ker pa pri EU projektih velja načelo zalaganja sredstev, poudarjajo v projektni pisarni, mora "občina zagotoviti celotno vrednost projekta v občinskem proračunu, nato pa po opravljenih delih in izvedenih izplačilih izvajalcev na ministrstvo postopoma pošilja zahteve z vso dokumentacijo. Ko jih ministrstvo pregleda in opravi tudi kontrole na terenu, sredstva povrne občini."

Upravna stavba junija letos

Kljub temu prispevku mora občina zagotoviti denar še sama. V projektni pisarni, kjer predvidevajo zaključek obeh investicij v letu 2012, so nam odgovorili, da bo za Lubadar občina dala skupno nekoliko manj kot pol milijona evrov, za Hladilnico pa 300 tisoč evrov. Kako bo z denarjem za opremo teh zgradb, za zdaj ni znano. Predinvesticijska zasnova je namreč starejša, kot je bila prijava na omenjeni razpis vladne službe za regionalni razvoj, v njej pa ni bila všteta cena opreme, čeprav bi morala biti, kar pomeni, da bo denar zanjo morala odšteti občina.

Za zdaj najbolje kaže upravni stavbi Pekarne, čeprav so na zadnji seji mestnega sveta potrdili novelacijo investicijskega programa, po kateri bo prva faza obnove, to je preoblikovanje upravne stavbe v mladinski hotel, dražja za 19 odstotkov. Nina Arsenovič, direktorica MKC, ki bdi nad to izvedbo, pravi, da se je prenova povečala "iz naslova nakupa notranje in IKT-opreme". Skupna vrednost projekta je zdaj 1,9 milijona evrov. "Za časovno izvedbo projekta to ne pomeni nič, saj smo že v času novelacije IP pripravili ponovno javno naročilo. Še vedno predvidevamo dokončanje vseh del v juniju 2011. V upravni stavbi bodo imeli prostore programi, ki so pred prenovo delovali v KC Pekarna in bodo s svojim programom upravičili delovanje v prenovljenih prostorih, upravni del MKC Maribor in mladinski hotel."

Politična volja "skregana z javnim interesom"?

V prenovljeni stavbi pa mesta ne bo našlo 20 bendov, ki so tam pred prenovo vadili, pravi Borut Wenzel iz Odbora za Pekarno. Prav zato je pomembno, da je prenova celovita in da v drugih stavbah tisti, ki prostora sedaj več nimajo, tega najdejo. Ali bo tako, za zdaj ni jasno, kajti v projektni pisarni zgolj pravijo, da je "objekt Gustaf v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, medtem ko je za MC gradbeno dovoljenje že pridobljeno".

Gregor Kosi pričakuje, da se bo MOM ponovno intenzivneje in bolj operativno posvetila procesu prenove. "A ne bi bilo simptomatično, če bi na koncu 2012 imeli v enem letu sprojektiran in zgrajen Maks, ob njem pa še vedno razpadajočo Pekarno, čeprav načrti za njeno obnovo obstajajo že nekaj časa? S tem bi se znova potrdilo, da sta politična volja in javni interes skregana."

PETRA ZEMLJIČ

Na piedestal: Nina Bulatovix - RtvSlo Val202, 30.03.2011

Na piedestal: Nina Bulatovix
30. mar '11 ob 22:30

Gostja zadnje oddaje Na piedestal v mesecu marcu bo skupina Nina Bulatovix s prvencem »Nina Bulatovix«. Člani skupine Nina Bulatovix – skupina deluje od leta 2009 - so: Gregor Kosi (glas), Jure Lavrin (bobni), Marko Širec (bas). »Nina Bulatovix je koncept, ki manjku daje telo.« – pravijo člani skupine. »Nina je hitrost, je krik nezadovoljstva, je nalaganje, gestikuliranje, zavijanje z očmi, prekršek na terenu, je parnost dob, enostavnost, punk, je bas in boben in vokal v enem, nikakor Jim Morrison, je pa odgovor neke kulturne scene, nekega časovnega obdobja, nekega zavzemanja, nekega mišljenja, nekega boja, nekega življenja, je krneki. Za nekaj. Za nekoga. Vsi smo hlapci svojih gospodarjev in gospodarji na drug(ačen) način - hlapcev je mnogo (terosti). Vsi mi smo Nina Bulatovix! Če hočemo ali ne. Priznamo ali ne. Govorimo ali ne. Mislimo ali ne. Štopamo ali ne.«

Prvenec »Nina Bulatovix« je koncertni prvenec – osem avtorskih skladb je bilo posnetih na festivalu Scena v Mariboru aprila 2010.

Tri avtorske skladbe, uvrščene na kompilacijo »Gustaf Hits vol.010«, pa je Nina Bulatovix posnela septembra 2010 v Gustafu Pekarne Magdalenske mreže v Mariboru.

Obe plošči sta izšli 17. decembra lani in sta na voljo brezplačno na internetu. O glasbi, konceptu, ustvarjanju v pogovoru s člani tria Nina Bulatovix v oddaji »Na piedestal« z Jolando Fele – v sredo, 30. marca 2011, ob 22:30 na Valu 202.

Gverilska vrnnitev Maršala Tita - Večer, 01.04.2011