Maribor se pripravlja na priliv gostujočih umetnikov - MMC RTV Slo, 17.04.2011

Maribor se pripravlja na priliv gostujočih umetnikov

Projekt Soba za goste

V novem mladinskem hotelu, ki naj bi ga odprli letos poleti v okviru mariborskega kulturnega centra Pekarna, bo del sob rezerviranih za gostujoče umetnike.

Tako imenovana rezidenčna platforma, ki je trenutno v nastajanju, naj bi zaživela leta 2012 v času EPK-ja in tako še dodatno odprla mesto tujim ustvarjalcem.

Gre za projekt Pekarne Magdalenske mreže, ki je lani na zavod Maribor 2012 - EPK prijavila projekt Soba za goste. Njegov cilj je vzpostaviti rezidenčno platformo, ki je Maribor še nima, medtem ko je v drugih evropskih mestih že stalnica.

"Ideja je, da se vzpostavi kakovostna rezidenčna platforma, ki bo umetniku nudila ne le prostor za bivanje, ampak tudi drugo podporo," razlaga producentka Katja Kos. To želijo doseči z vzpostavitvijo koordinatorja, ki bo vodil postopke dodeljevanja stanovanj in skrbel za financiranje, hkrati pa nudil rezidenčnim ustvarjalcem informacijsko podporo. "Že zdaj ni malo umetnikov, ki pridejo v Maribor. A mesto jih ne vidi, ker ni vzpostavljenega komunikacijskega orodja oziroma sistema, ki bi jih povezal z domačimi akterji," je dejala.

Hkrati so mariborske institucije pri privabljanju umetnikov iz tujine zdaj prepuščene same sebi. "Mi želimo zdaj z neko zunanjo točko povezati vse te institucije in jim nuditi kvalitativno selekcijo, da se res usmerjeno izbira ustvarjalce, ki pridejo," je povedala Kosova. Umetnik, ki pride v Maribor, bo tako lažje delal za različne institucije.

Vsaj tri tedne za raziskovanje Maribora
Najprej ciljajo na hostel Pekarna, ki ima v zgornjem nadstropju predvidenih osem sob za rezidenčne umetnike. Tam bi lahko umetniki bivali najmanj tri tedne, s čimer želijo po besedah Kosove preprečiti, da bi postali hotelski servis. "Le tako se lahko umetnik poveže z mestom," je dejala.

Kulturne ustanove iniciativo pozdravljajo
Po pogovorih z glavnimi akterji na področju kulture v Mariboru so v Pekarni Magdalenske mreže zaznali presenetljivo veliko želja po sodelovanju, kar dokazuje, da mesto takšno platformo res potrebuje. Nekatere institucije, kot je na primer Lutkovno gledališče Maribor, imajo sicer lastne zmogljivosti za gostujoče umetnike, a so kljub temu zainteresirane za sodelovanje v platformi, saj je tako umetnik svobodnejši, lokalne institucije pa dobijo nove ideje, nove poglede na umetnost in ne nazadnje nove vsebine.

Izmenjava umetnikov
Umetniške rezidence bi polnili na podlagi dveh razpisov. Na prvega bodo lahko mariborske institucije prijavile tuje ustvarjalce, ki jih želijo gostiti v mestu. Drugi razpis pa bo namenjen mednarodnim partnerjem, ki bi želeli napotiti ustvarjalce iz svoje države v Maribor po načelu recipročnosti. "S tem bi zagotavljali tudi našim umetnikom možnost odhoda v tujino," je poudarila Kosova.

Podporo med drugim pričakujejo tudi od ministrstva za kulturo, kjer imajo po besedah Kosove po novem predvidena sredstva za rezidenčne programe v Sloveniji, saj se očitno zavedajo, da ti manjkajo.

A. J.

Velika, pa tudi manjša mesta zahodnega sveta ustanavljajo in vzdržujejo ustvarjalne, še posebej pisateljske rezidence. Razlogi so različni: bogatenje kulturne ponudbe mesta, radodarnost in kozmopolitska odprtost, ki pogosto naleti na recipročnost v državah, od koder prihajajo gostujoči avtorji, želja po povečanju pretoka novih idej ter spodbujanju kreativnosti, še posebej takšne, ki pušča pečat mestu, v katerem nastaja. V Ljubljani so rezidenčni center Cankarjeva (na sliki) odprli oktobra lani. Foto: JSKD

Oblike rezidenčnih centrov so najrazličnejše: v Stuttgartu imajo Akademie Schloss Solitude, cel grad, posvečen štipendijam za vse umetniške zvrsti. V Bruslju se posvečajo predvsem pisateljem in jih poskušajo uveljavljati v tamkajšnji 'sceni'. Imajo založbo in knjigarno, prirejajo festivale in vzdržujejo tri pisateljske rezidence. V Iowi so podobne institucije organizirane pod okriljem univerze