torek, junij 30, 2009
petek, junij 19, 2009
Po petnajstih letih čas za pank! - Večer, 19.06.2009
Po petnajstih letih čas za pank!
Ob 15. obletnici zasedbe Pekarne
Nastop skupine Nina Bulatovix (BW, arhiv Pekarne)
Ob 15. obletnici "zasedbe" so Pekarnarji in situ uprizorili javno manifestacijo. Umetnost je zanihala skoz več ovojnic mesta. Zagotovo se bo njen zven jačal naprej v času in široko po prostoru. Kritično in aktivno s pozivom k sestopu s (samo)slepilnih prevar večnih obljub o civilni družbi in ozaveščenem posamezniku ter izstopu iz kolektivne ravnodušne obnemoglosti. Angažirano in drzno. Provokacija kot edukacija, subverzivno zrcalo mestnim aparaturam in ljudem, ki jih (samo)upravljajo ter v ogledalu prepoznavajo svoje naličje.
Ob "obeležitvi" poudarjam umetniško komponento dogodka, pretkanega s političnostjo izjav in kritičnimi vsebinskimi implikacijami. Do mestnih struktur upravljanja in odločanja, do drugih in do lastnih (preteklih) vizij in načinov delovanja. Realno stanje Pekarne kot ključnega generatorja socialne, kulturne, umetniške formacije in prostorske platforme je kljub njeni trdoživosti in odločenosti delovati za "javnost" obsojeno na vedno vnovično argumentacijo pomembnosti obstoja in razvoja. Kljub angažiranosti akterjev v samo obstojnejše prakse delovanja in pogoje produkcije je, vsaj s strani mestne kulturne politike, če Maribor kaj takšnega premore, kljub velikim naporom Pekarnarjev še vedno depriviligiran (ne)partner. Pekarna je v zadnjem času postala priročna za medijsko prikazovanje kulturne ozaveščenosti oblastnikov. Mestna politika se z njo kiti in diči, skozi medije obljublja, da se bo s premišljeno prenovo Pekarne in zagotovitvijo konstruktivnih produkcijskih pogojev pokazala kot vredna in demokratičnega posluha sposobna, kot to pač zahteva današnji čas. A ozadje odločanja in odločitve so še vedno daleč v zaledju, javnost ni seznanjena z dejstvom, ali je cesar nag ali ne. Pekarnarji, in ne samo oni, tudi vsi akterji, ki delujejo sedaj morebiti že predolgo na robu, vztrajajo v boju za ohranitev in nadgradnjo "kulturne in umetniške ponudbe". Vse to in še več se je zgostilo v strukturaciji in izvedbi petkovega dogajanja v Pekarni.
Pevsko govorniška akcija Gregorja Kosija, razpeta med skupini Trak 47 in Nina Bulatovix, je bila še posebej prodorna in aktualna. Ob omenjenem v Traku 47 še izvrstna glasbena intervencija Andreja Hrvatina in video slikarstvo v živo Katje Hrvatin Jazbec. Osrednja prezenca je veljala Kosiju, njegova (avto)refleksivna, kritična ter mestoma (samo)ironična vsebina in gesta izrekanja je učinkovala toliko bolj ob vlogi, ki jo zavzema v sedanji konstelaciji Pekarne. Njegovo besedno združevanje intimnih osebnih fragmentov in korespondiranje s politično situacijo, stereotipi lokalnega okolja, (samo)ironizacijo vizionarjev in revolucionarjev, odločenih, da spremenijo svet, je ostro ter bistroumno šililo telo javnosti. Osebno je politično, skoz zareze v intimno in javno. Kako predreti balon inercije posledic urejevalcev vsakdana, njihove samopašnosti in prefinjenih blokad drugačnosti, odrte družbe, kritično mislečih?
Hruparski nastop Nine Bulatovix je bil navzven kričav, navznoter pa oster nagovor kulturno političnega vsakdana in samoumevnosti sprejemanja zatečenega stanja. Glasnik Gregor Kosi je z vztrajnim ponavljanjem neposredno naslavljal tiste, ki modelirajo vsakdanjo stvarnost drugim. Jure Lavrin (bobni, vokal) in Marko Šimec (bas), preostala člana omenjene skupine, sta do skrajnost zgostila zvočnost koncerta. Glasba je skupaj z besedo še enkrat uprizorila potenciale umetnosti. Slovenska umetniška scena za svoja poimenovanja rada sega v državno, tudi kulturno politiko. Nina Bulatovix je, tako kot Janez Janša, aktualna in navdihujoča v lokalnem okolju, le da je morebiti Nina, za razliko od Janeza, za odtenek bolj poetična.
Obletnica ni bila namenjena sproščanju zainteresirane množice in praznovanju, ki se lahko hitro potopi v samopozabo in zadovolji z ugotovitvijo, da "nekaj pa še vedno je". Bila je neposredna in direktna agitacija, naslovljena zbrani publiki, mestnim in državnim oblastem. Špranja, ki jo je do sedaj morebiti zapolnjevala pasivnost, strah pred tem, da se izgubi še tisto, kar je preostalo na razpolago, strah pred aktivnim izražanjem lastnih mnenj in uresničevanjem vizij, se je s petkovo manifestacijo razprla skozi umetnost. Ključno je, da dogodek ni papirnati zmaj. Kritična in politična umetnost se danes namreč bori z (nemočjo) besede. Kako namreč teorijo transponirati v prakso? Kako besede udejanjiti v realnem? Petkov dogodek je eden izmed načinov.
Neposredna in direktna agitacija, naslovljena zbrani publiki, mestnim in državnim oblastem
Petra Kapš
četrtek, junij 18, 2009
Animal Liberation Workshop des VGT in Maribor, Slowenien - VGT, 15.06.2009
Wien, am 15. Juni 2009Animal Liberation Workshop des VGT in Maribor, Slowenien |
| Bereits zum zweiten Mal nach 2007 wurde der VGT eingeladen, um seine international anerkannte Expertise im Tierschutz weiterzugeben Die Animal Liberation Workshops des VGT, die in Österreich seit 2005 durchgeführt werden, erfreuen sich seit 2007 auch internationaler Beliebtheit. In diesem Jahr wurden ALWs außerhalb Österreichs in Estland, Lettland, Slowenien, der Schweiz und Finnland durchgeführt. Die Sonderkommission der Polizei sieht darin eine „internationale Vernetzung der kriminellen Organisation im Tierschutz“, eine völlig lächerlich absurde Vorstellung. Überall im Tierschutz verbrecherische Umtriebe zu wittern ist entweder ein Kalkül, um den Tierschutz politisch zu verfolgen, oder nur durch eine Neurose zu erklären. Dennoch ließ sich weder der VGT noch die lokale Tierschutzgruppe Za Zivali! in Maribor davon abhalten, auch heuer wieder einen ALW in Slowenien durchzuführen Von 13. – 14. Juni war es wieder soweit. Veranstaltungsort war das Areal der Pekarna, in dem auch eine Küche zur Verfügung steht, um die TeilnehmerInnen rein pflanzlich zu bekochen. 30 TeilnehmerInnen verfolgten die Vorträge zu verschiedenen Themen von Tierrechtsphilosophie über Kampagnenstrategien bis zur staatlichen Repression in Österreich. Zusätzlich wurden unsere Projekte wie Tierschutz im Unterricht, Future Food, die studentische Tierrechtsgruppe SAVE oder der Hiasl-Prozess zum Personenstatus für einen Schimpansen vorgestellt. Auch die lokale Tierschutzgruppe Za Zivali! erzählte von ihren Aktivitäten und kroatische TierschützerInnen von Animal Friends Croatia waren anwesend, sodass länderübergreifend über effektive Kampagnen im Tierschutz gesprochen werden konnte. Leider kam es heuer zu keiner Demonstration durch die Stadt, sodass die Workshops alle in gewissem Sinn theoretischer Natur blieben. In den nächsten Monaten soll es weitere ALWs in Kroatien und Bosnien geben. |
|
ponedeljek, junij 15, 2009
Koncert ob 15. obletnici zasedbe Pekarne - Radio Študent 15.06.2009
Koncert ob 15. obletnici zasedbe Pekarne
Ponedeljek, 15. 6. 2009 13:00
primozv
Petkov koncert z bendi Trak 47, Coma Stereo, Malo morgen ter Nina Bulatovix recenzira Primož Vozelj. (v celoti!)
Povsem tiho in neopaženo bi šlo mimo nas praznovanje 15. obletnice tako pomembnega dogodka za Maribor in celotno državo, kot je bila zasedba Pekarne, če se ne bi zgodili dve stvari. Prva, ki je Pekarno najverjetneje popeljala v tiskane medije, na žalost v črno kroniko, je požig ene izmed stavb v kompleksu Pekarne, ki se je dogodil v noči iz četrtka na petek. Druga, ki bo obeležena zgolj na frekvenci ki jo poslušate, pa je koncert štirih »pekarnovskih« bendov, ki je v petek ob otvoritvi razstave, predstavitvi obnovitvenih načrtov ter nujni debati o tem kje je in kam gre Pekarna po petnajstih letih, obeležil to napol okroglo obletnico.
Oder je odprl kolektiv Trak 47, tokrat v tričlanski postavi, kjer je dvojec skrbel za zvočno, članica pa vizualno podobo. Sicer je Trak 47, naslednik prezgodaj umrlega odličnega benda Vojtiva 8 in kasneje 4, ki je skozi bolj ali manj nekonvencionalno rockovsko formo nudil podporo front- oz. backmanu Gregorju Kosiju. Preskok v precej bolj antiformalno glasbeno formo je sicer pomenil navidezen presek z delom Vojtive, bistvo, torej Kosijevi improvizirani recitali, pa je tudi v Traku 47 ostalo enako. Kljub temu je še vedno čutiti trend odmikanja od kakršnekoli forme, saj je petkov nastop minil kot enovit »jam session«, z izstopajočo tokrat še posebej lucidno kritiko kultur(niške) kvazi-politike, z ostjo obrnjeno predvsem proti aktualni mestni oblasti. Kratko in udarno je minila petkova potrditev, da je Gregor Kosi z inteligentnim streljanjem cinično-humornih opazk najboljši sin matere Štajerske po Dušanu Hedlu, ki se je ne vem več točno kdaj več kot očitno spridil.
Manj besed in več glasbe, je prišlo z odra, ko je nanj stopil bend Coma Stereo, po zaslugi neumornega koncertiranja, med drugim tudi na karavani Klubskega maratona in odlične druge plošče, ki je izšla pred kratkim, predstavnik najboljšega kar ima trenutno za ponuditi slovensko glasbeno podtalje. Če izidi drugih plošč tovrstnih bendov pri nas niso ravno vsakdanja reč, je še toliko redkejši in zato bolj cenjen, tako velik napredek v primerjavi s prvencem. Del zaslug za to gre brez dvoma spremenjeni postavi, saj so eno kitaro zamenjale klaviature, druga pomembna sprememba pa je bržkone dokončen(?) odmik od postrokovske patetike. Tako se je tudi petkov koncert odvil mnogo bolj zgoščeno in intenzivno, kot koncerti Coma Stereo v preteklih letih.
Če so nas Coma Stereo popeljali daleč v sonične širjave, je naslednji koncert benda Malo morgen minil nekoliko bolj prizemljeno. Z bazični troakordnim punk n rollom, se malo Morgen niti ne poskušajo ogniti vsem klišejem svojega žanra. No morda so prav zaradi tega, brez dvoma pa zaradi sing-along besedil v materinščini Malo Morgen doživeli najbolj buren sprejem med poslušalstvom. Simpatično razštelana izvedba ob udarnih krilaticah, je tako priložnosti primerno poskrbela za kanček veseljaške sproščenosti. Spričo relativno slabega obiska petkovega koncerta, že omenjenega incidenta ter nasploh nezavidljive situacije v kateri se Pekarna trenutno nahaja, gotovo pomembne kvalitete.
Čast zaključiti odrsko dogajanje je pripadla kontroverznemu novemu bendu Nina Bulatovix, ki je najverjetneje prvi in edini bend v zgodovini te države, ki si je že pred prvim koncertom, ki je bil v petek, prislužil grožnjo s tožbo in to s strani Nine Bulatović, sicer direktorice »urada za kulturo in mladino« na mestni občini Maribor. Gre za del širše zgodbe povezane z napovedano obnovitvijo Pekarne, ki poleg zidakov in malte prinaša še marsikaj drugega, proti čemur se pekarnovci upravičeno borijo. »All-star« trio z Gregorjem Kosijem na vokalu ter članoma bendov Coma Stereo ter We can't sleep at night na basu in bobnih, je ponudila surovo verzijo bobenbas hardcora, zopet v službi Kosijevih vokalnih izvajanj. Hkrati pa s sporočilom, ki ga oddaja dala vedeti, da se zasedba ne zgodi enkrat ter da se mora zasedba dogajati in premišljati vsak dan znova.
Še mnoga uspešna leta Pekarni in vsem, ki v njej ustvarjajo želi Primož Vozelj
Ponedeljek, 15. 6. 2009 13:00
primozv
Petkov koncert z bendi Trak 47, Coma Stereo, Malo morgen ter Nina Bulatovix recenzira Primož Vozelj. (v celoti!)
Povsem tiho in neopaženo bi šlo mimo nas praznovanje 15. obletnice tako pomembnega dogodka za Maribor in celotno državo, kot je bila zasedba Pekarne, če se ne bi zgodili dve stvari. Prva, ki je Pekarno najverjetneje popeljala v tiskane medije, na žalost v črno kroniko, je požig ene izmed stavb v kompleksu Pekarne, ki se je dogodil v noči iz četrtka na petek. Druga, ki bo obeležena zgolj na frekvenci ki jo poslušate, pa je koncert štirih »pekarnovskih« bendov, ki je v petek ob otvoritvi razstave, predstavitvi obnovitvenih načrtov ter nujni debati o tem kje je in kam gre Pekarna po petnajstih letih, obeležil to napol okroglo obletnico.
Oder je odprl kolektiv Trak 47, tokrat v tričlanski postavi, kjer je dvojec skrbel za zvočno, članica pa vizualno podobo. Sicer je Trak 47, naslednik prezgodaj umrlega odličnega benda Vojtiva 8 in kasneje 4, ki je skozi bolj ali manj nekonvencionalno rockovsko formo nudil podporo front- oz. backmanu Gregorju Kosiju. Preskok v precej bolj antiformalno glasbeno formo je sicer pomenil navidezen presek z delom Vojtive, bistvo, torej Kosijevi improvizirani recitali, pa je tudi v Traku 47 ostalo enako. Kljub temu je še vedno čutiti trend odmikanja od kakršnekoli forme, saj je petkov nastop minil kot enovit »jam session«, z izstopajočo tokrat še posebej lucidno kritiko kultur(niške) kvazi-politike, z ostjo obrnjeno predvsem proti aktualni mestni oblasti. Kratko in udarno je minila petkova potrditev, da je Gregor Kosi z inteligentnim streljanjem cinično-humornih opazk najboljši sin matere Štajerske po Dušanu Hedlu, ki se je ne vem več točno kdaj več kot očitno spridil.
Manj besed in več glasbe, je prišlo z odra, ko je nanj stopil bend Coma Stereo, po zaslugi neumornega koncertiranja, med drugim tudi na karavani Klubskega maratona in odlične druge plošče, ki je izšla pred kratkim, predstavnik najboljšega kar ima trenutno za ponuditi slovensko glasbeno podtalje. Če izidi drugih plošč tovrstnih bendov pri nas niso ravno vsakdanja reč, je še toliko redkejši in zato bolj cenjen, tako velik napredek v primerjavi s prvencem. Del zaslug za to gre brez dvoma spremenjeni postavi, saj so eno kitaro zamenjale klaviature, druga pomembna sprememba pa je bržkone dokončen(?) odmik od postrokovske patetike. Tako se je tudi petkov koncert odvil mnogo bolj zgoščeno in intenzivno, kot koncerti Coma Stereo v preteklih letih.
Če so nas Coma Stereo popeljali daleč v sonične širjave, je naslednji koncert benda Malo morgen minil nekoliko bolj prizemljeno. Z bazični troakordnim punk n rollom, se malo Morgen niti ne poskušajo ogniti vsem klišejem svojega žanra. No morda so prav zaradi tega, brez dvoma pa zaradi sing-along besedil v materinščini Malo Morgen doživeli najbolj buren sprejem med poslušalstvom. Simpatično razštelana izvedba ob udarnih krilaticah, je tako priložnosti primerno poskrbela za kanček veseljaške sproščenosti. Spričo relativno slabega obiska petkovega koncerta, že omenjenega incidenta ter nasploh nezavidljive situacije v kateri se Pekarna trenutno nahaja, gotovo pomembne kvalitete.
Čast zaključiti odrsko dogajanje je pripadla kontroverznemu novemu bendu Nina Bulatovix, ki je najverjetneje prvi in edini bend v zgodovini te države, ki si je že pred prvim koncertom, ki je bil v petek, prislužil grožnjo s tožbo in to s strani Nine Bulatović, sicer direktorice »urada za kulturo in mladino« na mestni občini Maribor. Gre za del širše zgodbe povezane z napovedano obnovitvijo Pekarne, ki poleg zidakov in malte prinaša še marsikaj drugega, proti čemur se pekarnovci upravičeno borijo. »All-star« trio z Gregorjem Kosijem na vokalu ter članoma bendov Coma Stereo ter We can't sleep at night na basu in bobnih, je ponudila surovo verzijo bobenbas hardcora, zopet v službi Kosijevih vokalnih izvajanj. Hkrati pa s sporočilom, ki ga oddaja dala vedeti, da se zasedba ne zgodi enkrat ter da se mora zasedba dogajati in premišljati vsak dan znova.
Še mnoga uspešna leta Pekarni in vsem, ki v njej ustvarjajo želi Primož Vozelj
četrtek, junij 11, 2009
O EPK samo na drugi strani meje - Večer, 11.06.2009
O EPK samo na drugi strani meje
Na diskusiji Gradec-Marburg je v graškem Kunsthausu beseda tekla predvsem o problematiki mariborske kulturne politikeMinuli torek se je odvila že šesta od desetih panelnih diskusij Gradec-Marburg, ki jih kot platformo za izmenjavo izkušenj in vzpostavitev stičišča avstrijsko-slovenskega kulturnega sodelovanja pripravljata Umetnostna galerija Maribor in graški Kunsthaus. Tokrat je kulturna karavana romala v Gradec, kjer so Daniel Erlacher, direktor glasbenega festivala Elevate, Veronica Kaup-Hasler, direktorica Steirischer Herbsta, Nina Mūller, novinarka Kleine Zeitunga, Brigita Pavlič, direktorica Festivala Maribor, in direktor zavoda Pekarna Magdalenske mreže Gregor Kosi uvodoma govorili o krepljenju kulturne osi Maribor-Gradec, nato pa se je rdeča nit razprave vrtela okoli dinamike med institucionalizirano in neodvisno kulturo.
Glavni govorci in ostali udeleženci debate so, tako kot že njihovi predhodniki na tovrstnih diskusijah, ugotovili, da obstaja potreba in interes po medkulturnem povezovanju obeh mest, kar bi se dalo doseči z intenzivnejšim oglaševanjem prireditev, nekakšnim vozliščem, kjer bi lahko umetniki pridobivali in izmenjavali informacije, obojestranskim medijskim poročanjem določenih kulturnih prireditev, boljšim režimom javnega transporta in med drugim tudi z večjo pripravljenostjo Avstrijcev na učenje slovenskega jezika.
Pokazalo se je, da sodelujoči mariborski sogovorniki dobro poznajo graško kulturno sceno, medtem ko imajo kulturniki iz Gradca tesnejše vezi z Ljubljano in Zagrebom. Kosi pa je ob tem poudaril, da skupni prostor neodvisne kulture na relaciji Maribor-Gradec že obstaja, je pa, kot je povedal Erlacher, sodelovanje odvisno od tega za katero kulturno sceno gre. Povezanost med ustvarjalci elektronske glasbe je bila tako na primer pred leti izrazito močna, s selitvijo glavnih akterjev na tem področju iz Maribora v Ljubljano, pa so se ti kontakti porazgubili.
Vsi vlaki so odpeljali
V drugem delu se je iskanje skupnih točk prelevilo v iskanje (nepremostljivih) nasprotij med institucionalizirano in alternativno kulturo. Bolj kot je Kaup-Heslerjeva pozivala k solidarnostnemu boju za večji kulturni proračun, kulturnemu uveljavljanju zoper državne prestolnice in se sklicevala na preživetost delitve institucionalno-neodvisno, bolj je Kosi poudarjal nesorazmernost (finančne) obravnave enih in drugih. Izpostavil je občinsko kritje 390 tisočih evrov, kolikor je nanesla izguba štiridnevnega Festivala Maribor in ga primerjal s celoletnim proračunom Pekarne - 28 tisoči evrov, pri čemer Erlacher ni mogel verjeti, da lahko kdo s takim denarjem sploh preživi (proračun njegovega štiri dnevnega festivala je 300 tisočakov). Nasploh je Kosi dano besedo dodobra izkoristil in publiki nazorno predstavil problematiko Pekarne in mestne kulturne politike. "EPK je zelo problematična. Vsi vlaki so odpeljali, občina dela za zaprtimi vrati, javne debate v Mariboru še ni. Smešno, da mora to nekdo narediti na drugi strani meje," je direktor Pekarne večkrat poudaril, da je to njegova prva možnost povedati, kako se Pekarna vidi v kontekstu EPK, pri čemer je izrazil dvom o priključitvi k projektu.
Kljub ne najbolj produktivni razpravi so sicer kulturniki iz Graza ob koncu torkovega večera zagotovili, da bodo imeli odslej Maribor bolj v glavi.
JASMINA CEHNAR
ponedeljek, junij 08, 2009
Sežigalnica da ali ne? - Večer, 05.06.2009
Sežigalnica da ali ne?
V okviru Šole politične pismenosti, ki jo organizirajo Zofijini ljubimci, je v sredo zvečer v Pekarni Magdalenske mreže potekala razprava o ravnanju z odpadki in o sežigalnici v Mariboru. Sodelujoči so si sprva ogledali kratko animacijo, naslovljeno "Kaj z odpadki? Sežigalnica da ali ne?", potem pa sta besedo dobila gosta, aktivist Boštjan Pihler iz Ekokroga in Ljubomir Knez iz Urada za komunalo Mestne občine Maribor. Medtem ko je Pihler na podlagi slabih izkušenj s trboveljskim Lafarge cementom pojasnil svoje nasprotovanje sežigalnici, je Knez zbranim pojasnil, da koncept celovitega ravnanja z odpadki v Mariboru ne predvideva sežigalnice, ampak toplarno. Med zbranimi, katerim se kljub povabilu ni pridružil nobeden od strokovnjakov, ki se s to problematiko ukvarjajo v Mariboru, se je nato razvila precej polemična debata, a stališč sodelujočih ni pretirano zbližala. Dogodek je sovpadel z današnjim svetovnim dnevom okolja.
Igor Selan
V okviru Šole politične pismenosti, ki jo organizirajo Zofijini ljubimci, je v sredo zvečer v Pekarni Magdalenske mreže potekala razprava o ravnanju z odpadki in o sežigalnici v Mariboru. Sodelujoči so si sprva ogledali kratko animacijo, naslovljeno "Kaj z odpadki? Sežigalnica da ali ne?", potem pa sta besedo dobila gosta, aktivist Boštjan Pihler iz Ekokroga in Ljubomir Knez iz Urada za komunalo Mestne občine Maribor. Medtem ko je Pihler na podlagi slabih izkušenj s trboveljskim Lafarge cementom pojasnil svoje nasprotovanje sežigalnici, je Knez zbranim pojasnil, da koncept celovitega ravnanja z odpadki v Mariboru ne predvideva sežigalnice, ampak toplarno. Med zbranimi, katerim se kljub povabilu ni pridružil nobeden od strokovnjakov, ki se s to problematiko ukvarjajo v Mariboru, se je nato razvila precej polemična debata, a stališč sodelujočih ni pretirano zbližala. Dogodek je sovpadel z današnjim svetovnim dnevom okolja.
Igor Selan
četrtek, junij 04, 2009
"Kam naj se dam?", Dostop.si, 4.6.2009
"Kam naj se dam?"
Si želiš malo drugačnega preživljanja letošnjega poletja, izzivov, znanja in poznanstev? Si pripravljen med dopustom opravljati tudi prostovoljna dela, izkoristiti prijetno s koristnim in združiti znanje z zabavo? Vse to ti omogočajo številne poletne šole, seminarji, jezikovni tečaji, delovni tabori in podobni projekti po Evropi in tudi izven nje. V ta namen vam bomo predstavili nekaj spletnih strani, ki ti bodo približale informacije s tega področja.
Si želiš malo drugačnega preživljanja letošnjega poletja, izzivov, znanja in poznanstev? Si pripravljen med dopustom opravljati tudi prostovoljna dela, izkoristiti prijetno s koristnim in združiti znanje z zabavo? Vse to ti omogočajo številne poletne šole, seminarji, jezikovni tečaji, delovni tabori in podobni projekti po Evropi in tudi izven nje. V ta namen vam bomo predstavili nekaj spletnih strani, ki ti bodo približale informacije s tega področja. KAKŠNA JE IZBIRA
Veliko koristnih informacij boste dobili na EVROPSKEM MLADINSKEM PORTALU Evropske komisije, ki služi kot izvrstna iztočnica in baza podatkov s številnimi povezavami z mladinskimi organizacijami in možnostmi za mlade po svetu. Ker gre za uradne strani EU, je portal načeloma dostopen v vseh uradnih jezikih EU (teh pa je 20!), vendar pa se Evropska komisija še vedno sooča z zamudami pri prevajanju v jezike novih držav članic EU. Tako so naslovna stran in podstrani, ki vsebujejo informacije, ki se vežejo na Slovenijo, sicer v slovenščini, vse ostalo pa je v angleščini. KLIK
V veliko pomoč so tudi spletne strani SVETA EVROPE, s posebnim poudarkom na jezikovni raznolikosti (vsako leto Svet Evrope organizira enomesečne jezikovne tečaje za aktivne predstavnike mladinskih organizacij), kulturnem sodelovanju (Svet Evrope organizira in spodbuja organizacijo številnih konferenc, seminarjev, študijskih sestankov, mladinskih izmenjav) ter usposabljanju mladih (številni tečaji usposabljanja) in še kaj. KLIK
Če te zanima poletno delo, si oglej spletno stran EUROSUMMERJOBS. Gre za edino spletno stran v Evropi, ki združuje mobilnost, zaposlitvene možnosti in mladino, s podporo Evropske komisije in številnih drugih evropskih spletnih strani, namenjenih mladim (npr. ERYICA, EURES in EURODESK - za Slovenijo).
Za pridobitev finančne podpore za izvedbo mednarodnih dejavnosti, kot so mladinske izmenjave, evropska prostovoljna služba, mladinske pobude ter podporne aktivnosti, kot so seminarji, tečaji usposabljanja, izobraževalni obiski na delovnem mestu, obiski partnerskih organizacij itd. se obrni na nacionalno agencijo PROGRAM MLADINA, ki je namenjen vsem mladim med 15. in 25. letom starosti. Spodbuja aktivno vlogo mladih v družbi, zlasti skupin mladih z manj priložnostmi.
ERASMUS
Erasmus izmenjava omogoča študentom, da del svojih študijskih obveznosti opravijo v tujini. V tujini lahko študirajo najmanj 3 mesece in največ 1 leto. Na izmenjavo se lahko prijavijo študentje, ki so vpisani v najmanj 2. letnik študija.
Obveznosti, uspešno opravljene v tujini, se priznajo na matični univerzi. Nekatere študente odvrnejo stroški študija v tujini, vendar so v veliko pomoč Erasmus štipendije, ki jih podeljuje Evropska komisija. Tudi diplomsko nalogo lahko študenti pišejo v tujini.
V študijskem letu 2008/2009 je bila višina dotacije za posamezno državo določena v odvisnosti od indeksa življenjskih stroškov na tri različne mesečne zneske. Za vsak odobren mesec mobilnosti z namenom študija v tujini so študenti prejeli dotacijo Erasmus v višini:
- 270 EUR v naslednjih državah: Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija in Turčija oz.
- 300 EUR v naslednjih državah: Avstrija, Belgija, Ciper, češka, Grčija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška in Španija oz.
- 330 EUR v naslednjih državah: Danska, Finska, Francija, Irska, Islandija, Italija, Liechtenstein, Norveška, Švedska in Velika Britanija.
Erasmus praksa ni enako kot Erasmus izmenjava!
Praksa se opravlja v podjetjih v državah članicah EU, EFTA/EEA (Islandija, Liechenstein, Norveška) ali v Turčiji. Prakso lahko študenti opravljajo v katerikoli organizaciji ali podjetju, razen v evropskih institucijah, organizacijah, ki vodijo EU programe ter v diplomatskih predstavništvih RS v tujini. Podjetje, kjer želi študent opravljati prakso, si študent poišče sam. Študijska praksa lahko traja od 3-12 mesecev. Študentje, ki gredo na prakso, je na voljo tudi štipendija (okvirno 450-480 evrov). Med najdražje spadajo države na severu in zahodu Evrope (npr. Danska, Švedska, NorveŠška, Velika Britanija ...). Standard, podoben našemu, je v Avstriji, Italiji, na Slovaškem, Češkem ...
Sodelujoče države, v katere lahko potuješ kot Erasmus študent:
Države članice EU: Avstrija, Italija, Španija, Portugalska, Francija, Velika Britanija, Irska, Belgija, Nemčija, Danska, Švedska, Finska, Nizozemska, Luksemburg, Grčija, Estonija, Litva, Latvija, Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Malta, Ciper,
Države EFTA: Norveška, Islandija, Liechtenstein,
Druge države: Bolgarija, Romunija, Turčija.
PROSTOVOLJSTVO - EVS
Po svetu je veliko prostovoljcev. Zakaj? Prostovoljstvo je povezava med ljudmi, ki spoštujejo posebnosti vsakega od nas. Pridobiš lahko izkušnje, nove prijatelje in znance, spoznavaš različne institucije in prideš do novih osebnih spoznanj. EVS (Evropska prostovoljna služba) je takšen program Evropske komisije, ki ti enkrat v življenju daje priložnost prostovoljnega dela v tujini v korist lokalne skupnosti.
Prijavijo se lahko vsi mladi med 18 in 29 letom starosti, ki so motivirani in pripravljeni na to edinstveno medkulturno izkušnjo. Program krije stroške potovanja, nastanitve, prehrane in zavarovanja, poleg pa prostovoljec dobi še žepnino za svoje potrebe. Prostovoljstvo lahko traja od 2 pa do 12 mesecev. Program krije tudi stroške jezikovnega tečaja tako da slabo predznanje jezika države, kamor odhajaš, ni ovira, prav tako pa se jezika naučiš tudi med delom. Prav tako ni problem, če trenutno nisi član nobene organizacije, saj ti bodo pomagali najti pošiljajočo organizacijo, ki pač je zahtevana po pravilih. Za vsa vprašanja lahko pišete na naslov evs@mss.si, obrnete pa se lahko tudi na zavod VOLUNTARIAT v Ljubljani in podobne organizacije, ki pošiljajo prostovoljce na projekte EVS. Nato v spletni bazi odobrenih EVS projektov poiščeš sebi najprimernejšo kombinacijo države in tematike, s katero se želiš ukvarjati - npr. na področju varstva okolja, umetnosti in kulture, aktivnosti z otroki, mladimi ali ostarelimi ... Nato stopiš v kontakt z gostiteljsko organizacijo in se prijaviš kot kandidat za prostovoljca. Ko te izberejo, se začne relativno dolg birokratski proces prijave projekta, katerega breme nosita organizaciji. Ti pa medtem čakaš in upaš, da bo projekt odobren.
Prostovoljno delo lahko poiščeš tudi na spletnem portalu www.prostovoljstvo.org ali obiščeš Slovensko filantropijo (Resljeva 30, Ljubljana, tel: 01 4301 288 ali 041 654 726), ali v Mariboru MISC Infopeka (Ob železnici 16, 2000 Maribor, infopeka@infopeka.org, +386 2 3006850, +386 41 481246), kjer ti bodo svetovali, kje najdeš primerno prostovoljno delo.
Veliko sreče pri iskanju in načrtovanju tvojega aktivnega poletja, vendar bodi pozoren na roke prijav, ki so pogosto dva do tri mesece pred samim dogodkom!!!
MLADI V AKCIJI
Program – mladi v akciji (KLIK):
Mladi v akciji je program Evropske unije za mlade. Njegov namen je spodbuditi občutek evropskega državljanstva, solidarnosti in strpnosti med mladimi Evropejci in Evropejkami ter jih vključiti v oblikovanje prihodnosti Unije. Program spodbuja mobilnost znotraj in preko meja EU, neformalno učenje in medkulturni dialog ter vključevanje vseh mladih ne glede na njihovo izobraževalno, družbeno in kulturno ozadje: Mladi v akciji je program za vse! Za pridobitev finančne podpore iz programa predlagatelji vsako leto prijavijo na tisoče projektov, namen izbirnega postopka pa je podpreti najboljše. Program Mladi v akciji si na evropski ravni prizadeva odgovoriti na potrebe mladih od najstniških let do praga odraslosti. Pomembno prispeva k pridobivanju sposobnosti in tako predstavlja ključni instrument, ki mladim ponuja priložnosti za neformalno in priložnostno učenje z evropsko razsežnostjo.
Kdo lahko sodeluje v programu Mladi v akciji?
Osrednja ciljna skupina programa so v prvi vrsti mladi in mladinski delavci. Sam program pa te posameznike doseže preko predlagateljev. Pogoji za sodelovanje v programu se torej nanašajo na dve vrsti akterjev: ‘udeležence‘ (posamezniki, ki sodelujejo v programu) in ’predlagatelje‘ (v večini primerov so to zakonito registrirane organizacije). Tako za udeležence kot za predlagatelje so pogoji za sodelovanje odvisni od države, v kateri se nahajajo. Torej, če si mlada oseba, stara med 13 in 30 let, ali oseba, dejavna na področju mladinskega dela oz. mladinskih organizacij, ki zakonito prebiva v kateri izmed programskih ali partnerskih držav, si primeren kandidat oz. kandidatka.
Kdo pa je lahko predlagatelj?
Nepridobitna nevladna organizacija, npr. lokalni ali regionalni javni organ; neformalna skupina mladih; organizacija, dejavna na področju mladine na evropski ravni (ENVO), s članskimi podružnicami v najmanj 8 programskih državah;mednarodna vladna nepridobitna organizacija; pridobitna organizacija, ki organizira dogodke na področju mladine, športa ali kulture,zakonito registrirana v eni od programskih ali partnerskih držav.
Akcija Mladi za Evropo: Mladinske izmenjave, Mladinske pobude(podpirajo skupinske projekte, zasnovane na lokalni, regionalni in nacionalni ravni), Projekti mladih za demokracijo (podpirajo participacijo mladih v demokratičnem življenju na ravni lokalne, regionalne in nacionalne skupnosti ter na mednarodni ravni), Tematsko mreženje (možen letni razpis za zbiranje predlogov, namenjen podpori projektov tematskih mrež);
Akcija Mladi v svetu: sodelovanje s sosednjimi državami Evropske unije (podpira projekte s sosednjimi partnerskimi državami, in sicer mladinske izmenjave ter projekte usposabljanja in mreženja na področju mladine), sodelovanje z drugimi državami sveta (izmenjava dobre prakse s partnerskimi državami iz drugih delov sveta).
Teh akcij in njihovih dejavnosti je še mnogo, vse si lahko ogledate tukaj. Na tem naslovu boste našli opisane tudi vse pogoje, ki so obvezni za pristop oz. odobritev prošnje.
Države, kjer lahko sodelujete:
Vse članice EU vključno s Turčijo, ki je kandidatka za pristop k EU; Kavkaz, Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska Republika Makedonija (FYROM), Kosovo, Črna gora, Srbija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ruska federacija, Ukrajina, Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Palestinska uprava Zahodnega brega in Gaze, Sirija, Tunizija. Potem so tu še druge partnerske države sveta, ki so z Evropsko skupnostjo podpisale ustrezne sporazume na področju mladine: Afganistan, Etiopija, Nigerija, Angola, Fiždi, Niue, Antigva, Barbuda, Gabon, Palau, Argentina, Gambija, Panama, Avstralija, Gana, Papua, Nova Gvineja, Bahami, Grenada, Paragvaj, Bangladeš, Gvatemala, Peru, Barbados, Gvineja, Filipini, Belize, Gvineja, Bissau, Ruanda, Benin, Gvajana, Saint Kitts in Nevis, Bolivija, Haiti, Saint Lucia, Bocvana, Honduras, Saint Vincent Grenadine, Brazilija, India, Samoa, Brunej, Indonezija, Sao Tome in Principe, Burkina Faso, Slonokoščena obala, Senegal, Burundi, Jamajka, Sejšeli, Kambodža, Kazahstan, Sierra Leone, Kamerun, Kenija, Salomonovi otoki, Kanada, Kiribati, Južna Afrika, Zelenortski otoki, Koreja, Sudan, Srednjeafriška republika Kirgizistan, Surinam, Čad, Laos, Svazi, Čile, Lesoto, Tanzanija, Kitajska, Liberija, Tajska, Kolumbija, Madagaskar, Togo, Komori, Malavi, Tonga, Kongo (D. R. Kongo), Malezija, Trinidad in Tobago, Kongo (Republika Kongo), Mali Tuvalu, Cookovi otoki, Marshallovi otoki, Uganda, Kostarika, Mavretanija, Združene države Amerike, Džibuti, Mauritius, Urugvaj, Dominika, Mehika, Uzbekistan, Dominikanska republika, Mikronezija, Vanuatu, Vzhodni Timor, Mozambik, Venezuela, Ekvador, Namibija, Vietnam, Salvador, Nauru, Jemen, Ekvatorialna Gvineja, Nepal, Zambija, Eritreja, Nikaragva, Zimbabve, Niger
Program Leonardo da Vinci (LdV)
KLIK
Ta program je namenjen razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi, povezovanju socialnih partnerjev, razvoju konkurenčnosti malih in srednjih podjetij in osebnem razvoju posameznikov na trgu delovne sile, dijakov in strokovnjakov na področju izobraževanja in usposabljanja ter kadrovskih delavcev. Prijavijo se lahko organizacije, ki organizirajo poklicno izobraževanje in usposabljanje (z izjemo terciarnega nivoja, ki spada pod program Erasmus) organizacije poklicnega informiranja in svetovanja, društva, združenja in zbornice, neprofitne in nevladne organizacije, podjetja. Dejavnosti pri tem programu lahko trajajo različno, npr. :
Partnerstva: 2 leti
Projekti prenosa inovacij: 2 leti
Projekti mobilnosti: 2 leti
Finančna pomoč:
Projekti prenosa inovacije: delež dejanskih stroškov projekta (75% od 75.000 €/leto)
Partnerstva: 9.500, 13.000, 16.500 ali 25.000 (odvisno od števila mobilnosti)
Projekti mobilnosti: delež dejanskih stroškov mobilnosti.
Ana ŠTRUC
