Koncert ob 15. obletnici zasedbe Pekarne - Radio Študent 15.06.2009

Glasba> RŠ recenzija

Koncert ob 15. obletnici zasedbe Pekarne
Ponedeljek, 15. 6. 2009 13:00
primozv


Petkov koncert z bendi Trak 47, Coma Stereo, Malo morgen ter Nina Bulatovix recenzira Primož Vozelj. (v celoti!)

Povsem tiho in neopaženo bi šlo mimo nas praznovanje 15. obletnice tako pomembnega dogodka za Maribor in celotno državo, kot je bila zasedba Pekarne, če se ne bi zgodili dve stvari. Prva, ki je Pekarno najverjetneje popeljala v tiskane medije, na žalost v črno kroniko, je požig ene izmed stavb v kompleksu Pekarne, ki se je dogodil v noči iz četrtka na petek. Druga, ki bo obeležena zgolj na frekvenci ki jo poslušate, pa je koncert štirih »pekarnovskih« bendov, ki je v petek ob otvoritvi razstave, predstavitvi obnovitvenih načrtov ter nujni debati o tem kje je in kam gre Pekarna po petnajstih letih, obeležil to napol okroglo obletnico.

Oder je odprl kolektiv Trak 47, tokrat v tričlanski postavi, kjer je dvojec skrbel za zvočno, članica pa vizualno podobo. Sicer je Trak 47, naslednik prezgodaj umrlega odličnega benda Vojtiva 8 in kasneje 4, ki je skozi bolj ali manj nekonvencionalno rockovsko formo nudil podporo front- oz. backmanu Gregorju Kosiju. Preskok v precej bolj antiformalno glasbeno formo je sicer pomenil navidezen presek z delom Vojtive, bistvo, torej Kosijevi improvizirani recitali, pa je tudi v Traku 47 ostalo enako. Kljub temu je še vedno čutiti trend odmikanja od kakršnekoli forme, saj je petkov nastop minil kot enovit »jam session«, z izstopajočo tokrat še posebej lucidno kritiko kultur(niške) kvazi-politike, z ostjo obrnjeno predvsem proti aktualni mestni oblasti. Kratko in udarno je minila petkova potrditev, da je Gregor Kosi z inteligentnim streljanjem cinično-humornih opazk najboljši sin matere Štajerske po Dušanu Hedlu, ki se je ne vem več točno kdaj več kot očitno spridil.

Manj besed in več glasbe, je prišlo z odra, ko je nanj stopil bend Coma Stereo, po zaslugi neumornega koncertiranja, med drugim tudi na karavani Klubskega maratona in odlične druge plošče, ki je izšla pred kratkim, predstavnik najboljšega kar ima trenutno za ponuditi slovensko glasbeno podtalje. Če izidi drugih plošč tovrstnih bendov pri nas niso ravno vsakdanja reč, je še toliko redkejši in zato bolj cenjen, tako velik napredek v primerjavi s prvencem. Del zaslug za to gre brez dvoma spremenjeni postavi, saj so eno kitaro zamenjale klaviature, druga pomembna sprememba pa je bržkone dokončen(?) odmik od postrokovske patetike. Tako se je tudi petkov koncert odvil mnogo bolj zgoščeno in intenzivno, kot koncerti Coma Stereo v preteklih letih.

Če so nas Coma Stereo popeljali daleč v sonične širjave, je naslednji koncert benda Malo morgen minil nekoliko bolj prizemljeno. Z bazični troakordnim punk n rollom, se malo Morgen niti ne poskušajo ogniti vsem klišejem svojega žanra. No morda so prav zaradi tega, brez dvoma pa zaradi sing-along besedil v materinščini Malo Morgen doživeli najbolj buren sprejem med poslušalstvom. Simpatično razštelana izvedba ob udarnih krilaticah, je tako priložnosti primerno poskrbela za kanček veseljaške sproščenosti. Spričo relativno slabega obiska petkovega koncerta, že omenjenega incidenta ter nasploh nezavidljive situacije v kateri se Pekarna trenutno nahaja, gotovo pomembne kvalitete.

Čast zaključiti odrsko dogajanje je pripadla kontroverznemu novemu bendu Nina Bulatovix, ki je najverjetneje prvi in edini bend v zgodovini te države, ki si je že pred prvim koncertom, ki je bil v petek, prislužil grožnjo s tožbo in to s strani Nine Bulatović, sicer direktorice »urada za kulturo in mladino« na mestni občini Maribor. Gre za del širše zgodbe povezane z napovedano obnovitvijo Pekarne, ki poleg zidakov in malte prinaša še marsikaj drugega, proti čemur se pekarnovci upravičeno borijo. »All-star« trio z Gregorjem Kosijem na vokalu ter članoma bendov Coma Stereo ter We can't sleep at night na basu in bobnih, je ponudila surovo verzijo bobenbas hardcora, zopet v službi Kosijevih vokalnih izvajanj. Hkrati pa s sporočilom, ki ga oddaja dala vedeti, da se zasedba ne zgodi enkrat ter da se mora zasedba dogajati in premišljati vsak dan znova.


Še mnoga uspešna leta Pekarni in vsem, ki v njej ustvarjajo želi Primož Vozelj