V Mariboru bo do jutri potekal festival mladih ustvarjalcev sodobnega plesa Platforma. Že pred prvo predstavo v sredo zvečer so organizatorji iz Plesne izbe v kulturnem inkubatorju pripravili okroglo mizo o pogojih ustvarjanja na področju sodobnih scenskih umetnosti v Mariboru. A razprava je že od začetka izstopila iz začrtanih okvirjev, saj se z enakimi problemi soočajo skoraj vsi kulturni ustvarjalci, še posebno "nevladniki", ki delujejo izven okrilja države ali občine. Javno tribuno je vodila organizatorka festivala Mojca Kasjak, sodelovali pa so še direktor občinskega javnega zavoda Mladinski kulturni center (MKC) Aleš Novak, koreografinja in plesalka Jasmina Križaj (Mariborčanka, ki trenutno študira v Amsterdamu), samostojna kulturna ustvarjalka Petra Kapš, kulturni producent in zastopnik "alternativske" Pekarne Marko Brumen, producentka in publicistka Jasmina Založnik (prav tako Mariborčanka, ki večinoma deluje v Ljubljani) in podžupan Andrej Verlič, na katerega so ostali naslavljali največ vprašanj, a dobili le malo oprijemljivih odgovorov.
Pogoji dela, predvsem prostori, in seveda pomanjkanje rednih finančnih virov, so glavni problemi, ki tarejo mariborske ustvarjalce. Izkušnje obeh sodelujočih "emigrantk" kažejo, da ima lokalna oblast več razumevanja tako v tujini kot v slovenski prestolnici. A po podžupanovam mnenju je prav projekt Evropske kulturne prestolnice (EPK) 2012 dobra priložnost, da se razmere uredijo. So pa udeleženci izrazili bojazen, da tudi obljubljeni rebalans letošnjega proračuna ne bo zadostoval za priprave, ki bi morale že zdavnaj steči s polno paro. Podžupan je pozval kulturnike, naj po vzoru športnikov ustanovijo nekakšno skupno telo, ki se bo lažje usklajevalo z oblastjo in njenimi strokovnimi telesi. Vsaj do konca sedanjega mandata je tudi obljubil sprejetje programa trajnega sistema financiranja. V zvezi z EPK predvideva mesto sicer le dve novi gradnji, koncertno dvorano in moderno galerijo, sicer pa naj bi obnovili in izkoristili obstoječe kapacitete, predvsem pa podprli konkretne izvedbene programe in projekte. A ostali so ob tem posvarili pred politično motiviranim razmetavanjem denarja za obnovo prostorov, ki se kasneje izkažejo kot neuporabni - navajajo predvsem primer Karantene in bojazen, da se kaj takega ne bi ponovilo v Pekarni in še kje.
V Mariboru je sicer ogromno perspektivnih ustvarjalcev, a ostajajo v "ilegali" ali bežijo v bolj spodbudna okolja - se torej ponavlja "beg možganov" in grožnja "kulturne sivine", o čemer je bilo toliko govora v 80-ih? Projekt EPK naj bi z dodatnimi evropskimi viri presekal ustvarjalni krč, a udeleženci se bojijo, da bo umetno ustvarjenemu razcvetu leta 2012 že leto zatem spet sledila "kulturna puščava". Opozarjajo tudi, da mesto kaže premalo razumevanja za ustvarjalce, ki se šele uveljavljajo, pa na težave pri pravočasnem zagotavljanju lokalnih in lastnih virov, ki so nujen predpogoj za že sicer zelo birokratsko zapletene kandidature za evropska sredstva. Da gospodarstvo še posebno v sedanji situaciji ni zainteresirano za podporo kulturi, pa je tudi posledica dejstva, da - za razliko od večine evropskih držav - taka vlaganja pri nas niso davčne olajšave; pa da mesto - za razliko od Ljubljane - od investitorjev novih javnih stavb ne zahteva, da namenijo določen delež za kulturne vsebine. Udeleženci iz vrst ustvarjalcev so še sklenili, da se bodo bolje povezali, se - marketinško celo po vzoru "komercialcev" - trudili bolj organizirano senzibilizirati potencialno publiko in po potrebi izvajali na tiste, ki odločajo o delitvi sredstev, tudi civilizirane oblike javnega pritiska. Ali bo kaj od tega vsaj malce uspešno, pa je že drugo vprašanje.
lepa slika
OdgovoriIzbriši