Štirinajst let delovanja med vzponi in padci, težavami in uspehi, rušitvami, požarom, prenovami in selitvijo
večer, 11.10.2008
Dva modela
WUK, Dunaj
Enega največjih centrov urbane kulture v Evropi, ki deluje praktično v središču mesta, najdemo na Dunaju. Werkstätten und Kulturhaus ali krajše WUK je rezultat želja oziroma zahtev umetnikov in sociopolitičnih aktivistov, ki so, potem ko z dunajskimi oblastmi v 70. letih minulega stoletja niso našli skupnega jezika o primernih prostorih, leta 1981 zasedli stavbo iz 19. stoletja, v kateri so bile predhodno tovarna lokomotiv, muzej in šola. Že po 15 letih delovanja se je WUK iz squatta prelevil v etabliran, a avtonomen in samoupravni center kulture s sto zaposlenimi, ki letno organizirajo tudi do 300 različnih dogodkov. V popolnoma obnovljeni stavbi deluje danes okoli 130 skupin, iniciativ in posameznikov, in sicer v sedmih avtonomnih enotah: glasba, gledališče/ ples, slikarstvo, delavnice, otroci in mladostniki, socialne iniciative ter interkulturne iniciative. V centru so poleg sodobno opremljenih prostorov za vaje glasbenih skupin, slikarskih ateljejev ter številnih drugih manjših prostorov, namenjenih omenjenim dejavnostim, uporabnikom na voljo tudi kino, večnamenska dvorana, galerija, fotogalerija, restavracija, celodnevni vrtec ter dve šoli, ki staršem omogočata aktivno participacijo tako pri vzgoji in izobrazbi kot pri organizaciji pouka. Ob tem WUK tudi pomaga brezposelnim, na voljo so jim svetovanja in različne oblike izobraževanj. WUK, katerega storitve dnevno uporablja tudi do 1500 ljudi, je odprt kulturni prostor, katerega namen je doseči večjo socialno in ekonomsko pravičnost ter oblikovanje družbe, bolj občutljive za ekološke probleme. WUK tako ni le prostor za razvoj kreativnih potencialov, ampak tudi prostor za demokratizacijo družbe, ki sega onkraj tradicionalne politike.
Christiania, Kopenhagen
Precej drugačna je zgodba enega najbolj znanih squattov, danske Freetown Christianie. Squatt, ki znotraj Kopenhagna meri kar 34 hektarjev, je nastal leta 1971 kot posledica časopisnega članka. Avtor je prebivalce mesta pozval, naj zasedejo bivšo vojaško kasarno in jo spremenijo v igrišča za otroke in prostor za meditacijo in jogo. Med drugim je zapisal: “Naloga Christianie je ustvariti samoupravno družbo, v kateri bo vsak posameznik odgovoren ne le zase, ampak za dobrobit celotne skupnosti.“ Spontana zasedba vojašnice je dejansko rezultirala v avtonomnosti squatta, ki pa je prav zaradi tega z mestnimi oblastmi v neprestanih sporih. Kljub temu da so na območju squatta že vse od leta 1979 trde droge strogo prepovedane, oblasti dejstvo, da je squatt prva leta dajal zatočišče tudi uporabnikom trdih drog, vseskozi izkoriščajo za to, da bi območje povrnile pod svojo kontrolo. Squatt, v katerem potekajo številne kulturne in druge dejavnosti, je tudi zato organiziran tako, da nihče, tudi ne predstavniki policije in drugih drž avnih inštitucij, vanj ne more vstopiti z vozili, v squattu pa veljajo samo tista pravila in norme, ki so jih s konsenzom sprejeli njegovi prebivalci. V zgodovini je sicer bilo že več poskusov discipliniranja, a vsi so se po hudih uličnih spopadih med prebivalci squatta in policijo končali neuspešno. V naselbini živi ta čas 850 prebivalcev, ti od leta 1994 plačujejo tudi najemnino za hiše in druge stroške, imajo pa še svoj vrtec, šolo in pošto.
IGOR SELAN
Ni komentarjev:
Objavite komentar