O pomembnosti urbane kulture:, večer 11.10.2008
Dr. Gregor Tomc, sociolog
“Očitno po mišljenju mestnih oblastnikov urbana kultura ni ne dovolj kulturna ne dovolj mestna, da bi si zaslužila domicil v središču, meščanom pri roki in na očeh. Si predstavljate, da bi iz mestnega središča v industrijsko cono na primer preselili opero z baletom? Seveda ne, ker je muzejska kultura po mišljenju mestnih veljakov vendar prava umetnost, medtem ko je urbana kultura subkultura, torej podkultura, in kot taka nekaj nižjega in manjvrednega. Če mariborske mestne oblasti že ne razumejo sodobnih umetniških praks, bi se morale vsaj zavedati tega, da so prostori, kot je Pekarna, središča mestnega, predvsem nočnega utripa, ki je zanimiv tako za same Mariborčane kot za številne obiskovalce mesta.“ Dr. Andrej Fištravec, sociolog “Kultura nekega mesta je odraz vseh kultur njenih prebivalcev in ustvarjalcev. Neetablirane kulture in življenjske prakse nosijo s seboj tudi naboj trenutnega družbenega in kulturnega nelagodja. Zato imajo vsi oblastniki težavo z umeščanjem neetablirane kulture v svoj idejno-politični in arhitektonsko- urbanistični prostor. Družbena okolja, ki ne zmorejo postaviti neetabliranih kultur v svojo lastno simbolno in prostorsko središče, se odrekajo vitalnim potencialom za razvoj svoje prihodnosti in so obsojena na stagnacijo in propad.“
Andrej Adam, Zofijini ljubimci
“Če je mesto urbano okolje, potem je urbana kultura njegov izraz, dokaz njegovega življenja oziroma dihanja. Že zaradi tega si vsako mesto, če hoče biti mesto, zasluži , da so institucije njegove kulture, tiste kulture, ki ga najbolj definira, v njegovem osrčju, ne pa, da jih razni začasni predstavniki oblasti izrinjajo na obrobje ali v životarjenje. Kje so danes ljudje, ki so iz centra mesta izrinili MKC? In kje, naj se vprašajo kar sami, bodo današnji oblastniki čez deset let? Ali se jih bo kdo spomnil? V nasprotju s tem se proizvodov urbane kulture spomnimo čez mnogo daljša razdobja - predstavljajo namreč ‘dušo‘ mesta, sol, ločnico, ki mesto (kot urbano sredino) loči od vsakršnega (ali kateregakoli) zakotja. Poleg tega je cvetenje urbane kulture dokaz, da vstopa mesto v povezave z drugimi mesti; urbanost potemtakem ni nekakšen lokalen pojav, je živo omrežje, po katerem potujejo in se menjavajo ideje. S tega zornega kota je urbana kultura tudi izkaznica oziroma obraz mesta. Ko na primer rečemo Liverpool ali pomislimo na njegove kulturne dosežke ali na oblastnike v tistem času? In ko rečemo Maribor, ali ime Lačni Franz ne pove več kakor ime kateregakoli župana?“
Stojan Skalicky, mestni arhitekt
“Na vabljenem arhitekturnem natečaju za prenovo Pekarne leta 2005, kjer je prvo nagrado za najboljšo rešitev dobila skupina mladih arhitektov, sem tudi sam sodeloval kot povabljen arhitekt. Izhodišče za koncept prenove Pekarne sem videl v kraju samem, v geniusu loci, ki določa ljudem in krajem njihov značaj ali bistvo. Osnovna tema, ki sem jo zasledoval pri načrtovanju prenove, je bila iskanje koncepta, s katerim bi nadgradili, povezali in omogočili boljše pogoje za razvoj kulturnih aktivnosti, ki so v Pekarni že prisotne ali bi tam našle svoj prostor. Značaj prenovljene Pekarne v prvi vrsti vidim kot odprt prostor za ustvarjalce na področju kulture, kjer je edina stalnica sprememba, povezovanje pa osnova delovanja. Selitev Pekarne pomeni izgubo geniusa loci, tradicije delovanja in v svetu prepoznane blagovne znamke Pekarna. Na urbanističnem nivoju pa je nujno potreben kulturni center v tem delu mesta, saj je koncentracija šol in drugih aktivnosti tukaj izredno visoka.“
(ise)