četrtek, maj 19, 2011

Festival prostovoljstva v Mariboru 2011 - evropa.gov.si

Festival prostovoljstva v Mariboru 2011


Sporočamo vam, da se mesto Maribor s »Festivalom prostovoljstva v Mariboru 2011« tudi v letošnjem letu pridružuje praznovanju Mednarodnega dneva prostovoljstva mladih. Festival organizira mreža lokalnih prostovoljskih organizacij »Prostovoljstvo v Mariboru«, ki jo koordinira Mladinski-informacijsko svetovalni center INFOPEKA (Pekarna-magdalenske mreže).

Festival, v okviru katerega se bo izvajalo več aktivnosti, bo potekal med 18. in 24. majem, v tem času pa vas bodo na različnih lokacijah v mestu s plakatov narejenih prav za ta dogodek, pozdravljali prostovoljke in prostovoljci organizacij članic mreže.

Vljudno vas vabimo, da se udeležite osrednje in hkrati otvoritvene prireditve festivala, ki bo potekala v sredo, 18. 5. 2011, od 12:00 do 17.00 (v primeru dežja se dogodek prestavi na četrtek, 19. 5.) na Slovenski ulici in na Grajskem trgu. Zgradili bomo »Prostovoljsko mesto«, mesto solidarnosti, sočutja, strpnosti, potrpežljivosti…, mesto, kjer smo pripravljeni prisluhniti drug drugemu, pokazati dobro voljo, uporabiti svojo iznajdljivost in ustvarjalnost v dobrobit sočloveka in skupnosti. Mimoidočim bomo osebno predstavili programe in projekte, prostovoljske aktivnosti in dosežke in jih povabili, da se skupaj z nami podajo skozi interaktivne igre in se preizkusijo ali imajo v sebi tiste kvalitete in značilnosti, ki odlikujejo prostovoljce.

Uspešni posamezniki bodo pridobili listino meščana »Prostovoljskega mesta«, ki jim ga bo izročila županja »Prostovoljskega mesta«.

Prav tako vas vabimo, da se udeležite okrogle mize z naslovom »Položaj prostovoljstva v neoliberalni družbi«, ki je namenjena kritičnemu preudarku vloge prostovoljstva v današnji družbi in bo potekala v torek, 24. maja ob 17h v dvorani Gustaf, Kulturni center Pekarna. Gostje okrogle mize bodo: Vanda Remškar – Pirc, vodja Službe za nevladne organizacije pri Ministrstvu za javno upravo RS, dr. Marta Gregorčič, sociologinja, Karolina Babič, filozofinja in Primož Jamšek, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva.

Veselimo se vaše morebitne udeležbe na obeh prireditvah, v priponki pa vam pošiljamo vabilo s celotnim programom festivala.

S spoštovanjem,

»Prostovoljstvo v Mariboru« in Pekarna-magdalenske mreže

Festival prostovoljstva v Mariboru - RTS, 17.05.2011

Festival prostovoljstva v Mariboru
Maribor · 17. 5. 2011 · Janićijević Melina

Maribor se s Festivalom prostovoljstva tudi letos pridružuje vseslovenskemu dogodku, ki že vrsto let poteka po različnih slovenskih krajih. Festival, ki v našem mestu poteka že četrto leto, organizira mreža lokalnih prostovoljnih organizacij. Število teh se je v primerjavi z lani povečalo za 10, kar je dokaz, da se prostovoljstvo pri nas odloča čedalje več ljudi.




Program festivala, ki bo potekal med 18. in 24. majem, bo tudi letos pester, obljubljajo organizatorji. Prostovoljsko delo bodo predstavili brezposelnim, za bodoče prostovoljce pa bodo izvedli tudi usposabljanje. Osrednja in hkrati otvoritvena prireditev bo potekala jutri na Slovenski ulici in Grajskem trgu.

Maribor je za en dan dobil novo županjo - Večer, 19.05.2011

Maribor je za en dan dobil novo županjo

V okviru Festivala prostovoljstva v Mariboru 2011 je včeraj za en dan zaživelo Prostovoljsko mesto, ki ga je vodila županja Tadeja Dobaj iz Zveze prijateljev mladine; v naslednjih dneh sledi še več zanimivih in poučnih dogodkov

Tudi medgeneracijsko druženje je lahko kreativna oblika prostovoljstva.
(Sašo Bizjak)
Tudi medgeneracijsko druženje je lahko kreativna oblika prostovoljstva.

Od včeraj pa vse do torka, 24. maja, bo v Mariboru potekal že peti Festival prostovoljstva. Z njim se mreža lokalnih prostovoljskih organizacij Prostovoljstvo v Mariboru, povezuje in koordinira jo Mladinski informacijsko-svetovalni center (MISC) Infopeka, Pekarna-magdalenske mreže, pridružuje vseslovenski akciji praznovanja in zaznamovanja prostovoljskega dela. Osrednja prireditev, ki jo organizira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, se bo sicer zgodila v Ljubljani v ponedeljek, 23. maja, med 20. in 25. majem pa bo v okviru Evropskega leta prostovoljstva Slovenijo obiskala tudi Evropska karavana prostovoljstva.

Namesto klasičnih stojnic delavnice

Festival se je v Mariboru uradno odprl včeraj opoldne z osrednjo prireditvijo Prostovoljsko mesto. "Gre za kombinacijo socialnih, ustvarjalnih in interaktivnih iger, ki so se jih mimoidoči lahko udeležili in ugotovili, ali imajo kvalitete, ki so potrebne za dobrega prostovoljca," je pojasnila Urška Breznik, koordinatorica festivala. "Dobili so tudi potni list, s katerim so potovali po mestu. Če so zbrali potrebno število žigov, jim je županja Prostovoljskega mesta podelila listino o meščanstvu," je še razlagala.

Za sodelovanje "v mestu" se je odločilo 25 organizacij, ki so se na čim bolj interaktiven način predstavljale mimoidočim. "S tem ko se lahko ljudje dejansko udeležijo aktivnosti, dobijo približno sliko tega, s čim se ukvarja prostovoljska organizacija," še pravi Breznikova in dodaja, da je namen dogodka promocija prostovoljskega dela in pridobivanje novih prostovoljcev.

Med ponosnimi meščani Prostovoljskega mesta (teh je bilo več deset) so se znašle vse generacije, mnogi med njimi so se s prostovoljskim delom tako ali drugače srečali že prej. "Udeležujem se delavnic v centru Infopeke," je povedal Dejan Iskrovič, "vendar še nisem prepričan, če bi želel postati tudi prostovoljec." Pri izvedbi omenjenega dogodka so v okviru projekta Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu! s prostovoljskim delom pomagali tudi zaposleni na mariborski občini.

Medvedja usluga širši družbi?

V petek, 20. maja, med 11. in 13. uro se bo na Zavodu RS za zaposlovanje Maribor odvila še predstavitev prostovoljskega dela brezposelnim, pri čemer organizatorji poudarjajo, da ne gre za težnjo po usmerjanju brezposelnih v prostovoljsko delo, ampak zgolj za prikaz, kako lahko prostovoljstvo razširi socialno mrežo. "V tem času, ko je, sploh v našem mestu, veliko brezposelnih in jih veliko živi na robu, si lahko preko prostovoljstva vsaj psihološko izboljšajo življenje in pridobijo nova znanja," meni Breznikova. Dan kasneje, v soboto, 21. maja, bo v Domu ustvarjalnosti mladih v Razlagovi 16 potekalo usposabljanje za prostovoljce in prostovoljke na teme medgeneracijsko sodelovanje, ustvarjalne tehnike in socialne veščine. Pričetek je ob 9. uri.

Zaključek festivala bo v torek, 24. maja, ob 17. uri, ko se bo v dvorani Gustaf Kulturnega centra Pekarna odvila okrogla miza na temo Položaj prostovoljstva v neoliberalni družbi. "Festival je namenjen predvsem organiziranemu prostovoljstvu, treba pa je povedati, da je danes prisotnega tudi veliko neorganiziranega," k temu dodaja Gregor Kosi, direktor zavoda Pekarna - magdalenske mreže. Tudi zato je letos prvič organizirana omenjena okrogla miza, ki se loteva kritičnega pogleda na idejo prostovoljstva in obenem odpira vprašanje, ali prostovoljstvo pravzaprav ne opravlja dela, ki bi ga moral nekdo drug. "In s tem dela medvedjo uslugo širši družbi in rešuje kožo državi oziroma lokalnim oblastem," zaključi Breznikova.



Mladi preko prostovoljstva spoznavajo nove ljudi, izpopolnjujejo svoja znanja in pridobivajo nove veščine.
(Sašo Bizjak)
Mladi preko prostovoljstva spoznavajo nove ljudi, izpopolnjujejo svoja znanja in pridobivajo nove veščine.
TADEJA ŠKERJANC

ponedeljek, maj 16, 2011

Spoznali bodo kreatorje mladinske politike - Večer, 10.05.2011

Spoznali bodo kreatorje mladinske politike

Uslužbenci Mestne občine Maribor in mladi so se na včerajšnjem uvodnem srečanju v prostorih Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka na Trgu revolucije 9 dogovorili o sodelovanju v projektu Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu! Mladinske mreže MaMa. Potekal bo v okviru Festivala prostovoljstva v Mariboru, ki ga pripravlja MISC Infopeka v sredo, 18. maja, v centru mesta, in sicer z namenom spoznavanja in promocije prostovoljskega dela med občinskimi uslužbenci, ki pri svojem delu prihajajo v stik z mladinskimi centri, mladinskimi organizacijami in mladimi. Ta dan bodo skupaj prostovoljsko delali in na zaključnem srečanju ocenili uspešnost projekta, zastavili pa tudi temelje sodelovanja v prihodnje. "Menimo, da projekt daje mladim priložnost, da spoznajo občinske uslužbence, ki vplivajo na mladinsko politiko na lokalni ravni. Predstavili jim bodo svoje potrebe in ideje, občinski uslužbenci pa bodo prišli v neposredni stik z mladimi in jim lahko predstavili svoje poglede na mladinsko politiko ter skozi skupno delo izmenjali izkušnje in znanja," je pomen in koristi za skupnost in prostovoljce predstavila Dolores Šegina, vodja MISC

Tadeja Toplak

torek, maj 03, 2011

KRATK STIK - Bad-ass-news, 27.03.2011

Sladki, sladki gobci!

Četrtek 21. 4. 2011
Gala Hala
Nina Bulatovix (Gregor Kosi, Jure Lavrin, Marko Širec / special apperance: Marko Lavrin)


Nina Bulatovix je, no ja, kako naj rečem, je zapleteno in čudno bitje. Vsekakor njena nevsakdanja drža ne zmanjšuje njenega zanimivega in posebnega značaja. In njena čudnost, z enako lahkoto bi lahko pripisal čutnost, je očarljiva. Je prekleto edinstveno, pa čeprav črpa iz tisoč in enega jezera kvalitetne glasbene pripovedi, bitje treh očetov, treh bratov, treh stvariteljev. Srečala sva se dvakrat, a vseeno imam občutek kot da se poznava že leta. Verjemite, nisem edini. Je zapeljivka, tista prava femme fatale, ki vas bo uročila, držala in vam vseeno ponudila zadovoljiv, a prehiter konec. Ni je dovolj. No, pa naj iz okornih hvalospevov preidem na konkretne besede.
Nino sem nedavno že predstavil na kratkem stiku, z balado Ti boš govorila, jaz bom sprehajal, v neslavni rubriki S.M.S. Aaahh! Nazaj Nina, nazaj. Prejšnji četrtek se nam je zopet razgalila, tokrat v Gali hali v ediciji Domorodnih četrtkov (PS: Gala, vsa čast zanje!).
Kot že omenjeno, se nam je Nina razgalila in nam v vsej svoji lepoti je ponudila nekaj novosti. Predvsem to, da so v dveh pesmih (Topla voda, in eni še povsem novi, ne spomnim, se da bi jo kakorkoli poimenovali), dodali Marka Lavrina na kitari. Kaj naj rečem? Bulatovixovo je užitek gledati ravno zaradi njene nepredvidljivosti. V svojih živih nastopih je venomer dovoljšna mera improvizacijskega poetičnega "spok-a-worda" s strani Captain Beefheart navdušenca, ki s pridigarskim, trans zamaknjenim, govorom pridiga zbrani raji. In niso to vedno besede, stvar je v interpretaciji. Gregor je tu izjemen. Izjemna je njegova stroga drža, in telesna gestikulacija, ki jo lahko brezsramno primerjamo s Curtisovim epilepsi plesom, ter njegova jeza, ki me, v primeru ko nosi majico brez rokavov, spomni na Promoža Habiča. Ko sem ravno pri jezi, je prav da omenim jezno mastne bass linije, ki so prava mala mojstrovina izpod prstov, kreativnega Marka Širca, ter bobnanje, za katerega boste že po prvem komadu mislili, da ni nikakor možno, da se v takšnem tempu in energiji nadaljuje skozi celoten koncert. Hja, prejetno presenečeni se znate zastrmeti v Jureta Lavrina, ki ob divjem, na trenutke pa še kako čutnem bobnanju, pridigarju Kosiju pomaga polniti vokalni prostor z nečim, za kar v intervjuju sam pravi "da so zgolj kriki tistega, kar čuti v danem trenutku".
Edino kar sem v četrtek malce pogrešal je genijalen klarinetni vložek pri Ljudski pesmi, ki kar nekako ne zazveni enako močno, kot to stori na GustafHits kompilaciji.
Če strnem domorodni četrtek v zgolj stavek ali dva, je Nina Bulatovix tisti logični odgovor skeptikom, ki kurcajo, da Slovenija nima punka. Da Slovenija nima jeznih in inovativnih bendov. Ne ne, nikakršen velik domoljubnež nisem, je pa vseeno prekleto lepo videti, če se izrazim po galahalino, domoroden bend z idejo, smislnom in hrbtenico. Gobci, ne me jebat, gobci! Sladki, sladki gobci!
Fotografije: Tina Ščavničar - več
Video: Jure Lavrin - več



petek, april 22, 2011

Danes v Pekarni Feri Lainšček, nato še veganska večerja - Večer, 21.04.2011

Danes v Pekarni Feri Lainšček, nato še veganska večerja

V sklopu projekta Slovenščina na maturi 2011 in pod okriljem 14. slovenskih dnevov knjige bo danes ob 14. uri Pekarno Magdalenske mreže obiskal pisatelj Feri Lainšček. Pogovor z avtorjem bo v dvorani Gustaf, kjer si lahko ob 20. uri privoščite tudi vegansko večerjico, ob kateri bodo člani društva Za živali! predstavili doslej najcelovitejšo študijo o vplivu prehrane na zdravje, takoimenovano Kitajsko študijo, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu.

V Pekarni pa bo pestro tudi jutri, ko bodo v Gustafu v organizaciji Marš kluba nastopili hrvaški Cojones in domači Mana. Vabljeni!

Igor Selan

ponedeljek, april 18, 2011

Pekarna gosti roadfestival Up in Smoke - Večer, 16.04.2011

Pekarna gosti roadfestival Up in Smoke

Mariborski radio študent (MARŠ) in Pekarna magdalenske mreže v ponedeljek, 18. aprila, ob 20. uri vabita na festival newyorške založbe Tee Pee, Up in Smoke. V Pekarni bo mogoče prisluhniti nastopom stoner rock legend Atomic Bitchwax, vzhajajočim newyorškim zasedbam Naam in Mirror Queen ter Kanadčanom Quest For Fire.

Igor Selan

Spešl filing - Spekter, april 2011

Maribor se pripravlja na priliv gostujočih umetnikov - MMC RTV Slo, 17.04.2011

Maribor se pripravlja na priliv gostujočih umetnikov

Projekt Soba za goste

V novem mladinskem hotelu, ki naj bi ga odprli letos poleti v okviru mariborskega kulturnega centra Pekarna, bo del sob rezerviranih za gostujoče umetnike.

Tako imenovana rezidenčna platforma, ki je trenutno v nastajanju, naj bi zaživela leta 2012 v času EPK-ja in tako še dodatno odprla mesto tujim ustvarjalcem.

Gre za projekt Pekarne Magdalenske mreže, ki je lani na zavod Maribor 2012 - EPK prijavila projekt Soba za goste. Njegov cilj je vzpostaviti rezidenčno platformo, ki je Maribor še nima, medtem ko je v drugih evropskih mestih že stalnica.

"Ideja je, da se vzpostavi kakovostna rezidenčna platforma, ki bo umetniku nudila ne le prostor za bivanje, ampak tudi drugo podporo," razlaga producentka Katja Kos. To želijo doseči z vzpostavitvijo koordinatorja, ki bo vodil postopke dodeljevanja stanovanj in skrbel za financiranje, hkrati pa nudil rezidenčnim ustvarjalcem informacijsko podporo. "Že zdaj ni malo umetnikov, ki pridejo v Maribor. A mesto jih ne vidi, ker ni vzpostavljenega komunikacijskega orodja oziroma sistema, ki bi jih povezal z domačimi akterji," je dejala.

Hkrati so mariborske institucije pri privabljanju umetnikov iz tujine zdaj prepuščene same sebi. "Mi želimo zdaj z neko zunanjo točko povezati vse te institucije in jim nuditi kvalitativno selekcijo, da se res usmerjeno izbira ustvarjalce, ki pridejo," je povedala Kosova. Umetnik, ki pride v Maribor, bo tako lažje delal za različne institucije.

Vsaj tri tedne za raziskovanje Maribora
Najprej ciljajo na hostel Pekarna, ki ima v zgornjem nadstropju predvidenih osem sob za rezidenčne umetnike. Tam bi lahko umetniki bivali najmanj tri tedne, s čimer želijo po besedah Kosove preprečiti, da bi postali hotelski servis. "Le tako se lahko umetnik poveže z mestom," je dejala.

Kulturne ustanove iniciativo pozdravljajo
Po pogovorih z glavnimi akterji na področju kulture v Mariboru so v Pekarni Magdalenske mreže zaznali presenetljivo veliko želja po sodelovanju, kar dokazuje, da mesto takšno platformo res potrebuje. Nekatere institucije, kot je na primer Lutkovno gledališče Maribor, imajo sicer lastne zmogljivosti za gostujoče umetnike, a so kljub temu zainteresirane za sodelovanje v platformi, saj je tako umetnik svobodnejši, lokalne institucije pa dobijo nove ideje, nove poglede na umetnost in ne nazadnje nove vsebine.

Izmenjava umetnikov
Umetniške rezidence bi polnili na podlagi dveh razpisov. Na prvega bodo lahko mariborske institucije prijavile tuje ustvarjalce, ki jih želijo gostiti v mestu. Drugi razpis pa bo namenjen mednarodnim partnerjem, ki bi želeli napotiti ustvarjalce iz svoje države v Maribor po načelu recipročnosti. "S tem bi zagotavljali tudi našim umetnikom možnost odhoda v tujino," je poudarila Kosova.

Podporo med drugim pričakujejo tudi od ministrstva za kulturo, kjer imajo po besedah Kosove po novem predvidena sredstva za rezidenčne programe v Sloveniji, saj se očitno zavedajo, da ti manjkajo.

A. J.

Velika, pa tudi manjša mesta zahodnega sveta ustanavljajo in vzdržujejo ustvarjalne, še posebej pisateljske rezidence. Razlogi so različni: bogatenje kulturne ponudbe mesta, radodarnost in kozmopolitska odprtost, ki pogosto naleti na recipročnost v državah, od koder prihajajo gostujoči avtorji, želja po povečanju pretoka novih idej ter spodbujanju kreativnosti, še posebej takšne, ki pušča pečat mestu, v katerem nastaja. V Ljubljani so rezidenčni center Cankarjeva (na sliki) odprli oktobra lani. Foto: JSKD
Oblike rezidenčnih centrov so najrazličnejše: v Stuttgartu imajo Akademie Schloss Solitude, cel grad, posvečen štipendijam za vse umetniške zvrsti. V Bruslju se posvečajo predvsem pisateljem in jih poskušajo uveljavljati v tamkajšnji 'sceni'. Imajo založbo in knjigarno, prirejajo festivale in vzdržujejo tri pisateljske rezidence. V Iowi so podobne institucije organizirane pod okriljem univerze

sreda, april 13, 2011

Navdihujoče nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce - prostovoljstvo.org, 11.04.2011

Navdihujoče nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce

11.04.2011
Objavil: MISC INFOPEKA


V soboto, 2. aprila 2011, je bila izvedeno 7-urno nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce MISC INFOPEKA. Naš voditelj je bil Jaka Kovač, sodelavec Slovenske filantropije, Združenje za promocijo prostovoljstva, zraven pa je bila tudi naša mentorica, Urška Breznik.

Ob 9.30 smo štartali polni energije, navdušenja in pričakovanj. Zbralo se nas je res veliko prostovoljcev! Najprej smo imeli vajo, s katero smo se med seboj spoznavali v parih, preko pogovora. Potem pa celi skupini predstavili našega sogovornika. Tako smo izvedeli veliko novega, zanimivega, kar še nismo vedeli drug od drugem. Vsak je tudi povedal, kaj si želi od samega srečanja. Željam je bilo ugodeno, saj smo pridobili nova znanja, zvedeli še več o pasteh prostovoljstva, bili na svežem zraku, dobro jedli in se zabavali. Bil je krasen, sončen dan in kaj je boljšega, kot se odpraviti v bližnji park. Tam smo izvedli dve dobri vaji. Prva je bila voditi slepca in biti tudi sam voden (oči smo imeli pokrite s trakom blaga), druga pa da smo se vživeli v različne vloge. Jaz sem se vživela v vlogo osebe, ki je stara 75 let, brez telesnih hib in poročena. Bile pa so še vloge, da si prostitutka, homoseksualec, brezposeln, samohranilka, okužen z aidsom…Ob teh dveh vajah smo spoznavali svoje karakterne lastnosti, soočeni pa smo bili s predsodki, stereotipi, ki so prisotni v družbi do prej omenjenih vlog, v katere smo se vživljali. Naše sobotno druženje smo nadaljevali v prostorih Infopeke, kjer smo govorili še o prostovoljstvu (zakaj smo se odločili zanj, kaj dobimo z njim in kaj dajemo). Po vseh vajah, razmišljanjih, svežem zraku se je zelo prileglo dobro vegansko kosilo, ki ga je za nas pripravila Urška. V drugem delu našega usposabljanja za prostovoljce smo se lotili priprave lastnega projekta. Razdelili smo se v 4 skupine. Sama razdelitev v skupine mi je bila zelo zanimiva. Namreč postavili smo se v vrsto po barvi oči od najsvetlejših do najtemnejših. Ta vaja ima poleg tega, da je dobra za razdelitev posameznikov v skupine tudi funkcijo, da se gledamo v oči. Potem pa smo šli na delo. Mi smo si izbrali prostor zunaj pri mostu. V skupini smo bili štirje člani. Naredili smo načrt priprave delavnice na temo stereotipov. Pomembno je, da smo pri tej nalogi spoznali, kaj vse vsebuje projekt in kakšno vlogo smo prevzeli v skupini. Projekte smo tudi predstavili ostalim, tako da smo skupaj iskali še nove možnosti za izboljšanje projekta ali pa smo za kaj ugotovili, da bo treba drugače izpeljati. Torej še vedno je tako, da več glav več ve! Predstavljeni projekti so bili zanimivi, aktualni in predvsem naši. Ko sedaj refleksiram vso sobotno dogajanje vidim, da smo počeli ogromno. Namreč poleg vsega omenjenega smo še imeli več vaj sprostilnih, akcijskih in pro-contra, (igra dlan, palec, predsednik-bodyguard, in tekanje okoli izbranih oseb), ki so od nas terjale, da smo hitri, potrpežljivi, sproščeni, empatični, iznajdljivi, razmišljajoči in s srcem pri stvareh. Domov sem odšla vesela, polna energije, ker sem se družila s soprostovoljci v zanimivih igrah, dejavnostih, delala na osebni rasti, dobro jedla in pila, ter izvedela več o pripravi projekta in prostovoljstvu.





Natalija Počivalšek