Od druženja do okoljskih akcij - Večer, 28.03.2011

Od druženja do okoljskih akcij

Veliko različnih prireditev v okviru druge vseslovenske akcije Dan za spremembo

Igor Napast

Sajenje češenj pred Domom pod gorco - dr. Zdenka Čebašek Travnik, Milan Mikl, Franc Kangler in Jelka Kolmanič

Dnevu za spremembe, akciji Slovenske filantropije, združenja za promocijo prostovoljstva, s katero spodbujajo prostovoljstvo med ljudmi - predvsem zavedanje, naj se ljudje sami aktivirajo in postanejo dejavni za spremembo v svetu, ne pa nanjo zgolj čakajo - so se v soboto pridružile različne prostovoljske organizacije v 20 slovenskih mestih.

V Mariboru so na aktivnosti vabile tako organizacije, povezane v lokalno mrežo Prostovoljstvo v Mariboru v okviru Mladinskega informacijskega centra Infopeka, kot mariborska mestna občina, ki je k prostovoljstvu na sobotni dopoldan želela pritegniti občinsko politiko in upravo, javna podjetja in zavode. Odzvalo se je nekaj mestnih svetnikov, uslužbencev na občini in upravni enoti, direktorjev in drugih, zaposlenih v javnih podjetij, ter seveda vrh mestne občine na čelu z županom.

Gotovo najbolj pisana je bila množica prostovoljcev v lokalni mreži prostovoljstva pri delu v doživljajskem igrišču v Betnavskem parku, ki ga upravlja društvo Center za pomoč mladim - ograjo so barvali od pet-, šestletnih otrok do najstnikov in odraslih, grabili so in na velik kup spravljali odpadlo listje, čas pa so našli tudi za igro in zabavo. Prostovoljci iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor so med tem poskrbeli, da prav nihče ni ostal lačen: med drugim so pripravili cesarski praženec, za katerega so porabili sto jajc.

Prostovoljci, ki jih je k akciji spodbudila občina, so čistili grafite na transformatorskih postajah v Melju in na Lentu (v podhodu nad tržnico je po drugi strani v sodelovanju z ZPM Maribor in s Studiom 39 potekala grafitarska delavnica, v okviru katere so grafitarji dajali novo podobo podhodu); nekaj jih je odšlo v azil za živali, spet drugi so pod vodstvom predstavnika Srednje gradbene šole, ki je tudi donirala barve, barvali igrala na otroškem igrišču ob Pekrskem potoku (predvideno je bilo tudi barvanje igral v Magdalenskem parku, a so prijavljene od tam "premaknili" na prvo lokacijo), še zlasti obiskana pa je bila prireditev v Domu pod gorco, kjer je župan Franc Kangler skupaj z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik in s podžupanoma Milanom Miklom in Janezom Ujčičem zasadil pet češenj. Med stanovalce Doma pod gorco so prvič prišli tudi prostovoljci iz društva Tačke pomagačke, ki s svojimi psi obiskujejo stanovalce v domovih; v svojo prostovoljsko delo bodo vključili tudi najmlajši mariborski dom za starejše občane.

TATJANA VRBNJAK

Dan za spremembe - RTV Slovenija, marec 2011

Dan za spremembe - prispevek RTV Slovenija

http://tvslo.si/predvajaj/dan-za-spremembe/ava2.100757553/

REPORTER MILAN - Porušili Titov kip v Pekarni

REPORTER MILAN - Porušili Titov kip v Pekarni

http://www.reportermilan.eu/wp-content/uploads/porusili-titov-kip-v-pekarni-93.mp3

Največja prostovoljska akcija - TotiMaribor.si, 21.03.2011

Največja prostovoljska akcija

Avtor: Sašo Branilovič

To soboto, 26. marca, bo po vsej Sloveniji potekala prostovoljska akcija Dan za spremembe. V sklopu priprav na akcijo se je v Mariboru odvil seminar o prostovoljstvu.

Največ prostovoljstva se odvija v nevladnem sektorju. Po besedah Tjaše Arko, predstavnice Slovenske filantropije – Združenja za promocijo prostovoljstva, vsak prostovoljec to delo opravlja glede na svoje vrednote. “Prostovoljstvo ni le dajanje, ampak tudi zapolnjevanje samega sebe. Pristop, kjer prostovoljci pri svojem delovanju v ospredje postavljajo druge, je lahko zgrešen, saj se le-ti hitro izčrpajo,” je pojasnila Arkova.

Ena od oblik prostovoljskega dela je tudi nudenje učne pomoči (Foto: Sašo Branilovič)

Prostovoljstvo temelji na štirih načelih, in sicer, da se delo opravlja brez pričakovanja materialnih koristi, da gre v osnovi za svobodno odločitev, da gre za delo in da se to delo opravlja za druge oziroma za splošno javno korist. V Sloveniji je najbolj razvito in razširjeno prostovoljno gasilstvo, drugače pa je sama narava prostovoljstva zagotavljanje nadstandardnih storitev. Slednje pomeni, da mora uradna institucija, naprimer bolnišnica, zagotoviti osnovne storitve, medtem ko prostovoljci skrbijo za tisto, kar ta institucija ne poskrbi.

Prostovoljstvo v Mariboru je predstavila Urška Breznik, predstavnica Mladinskega informacijsko – svetovalnega centra (MISC) Infopeka. “Področje delovanja prostovoljcev je zelo široko. V MISC Infopeka med drugim preko prostovoljcev nudimo brezplačno učno pomoč. Tu ne gre le za gole inštrukcije, ampak se vzpostavi prijateljstvo med prostovoljcem in tistim, ki inštrukcije potrebuje. Prav tako izvajamo projekta Pekarna dobiš – daš in Maribajk,” je pojasnila Breznikova.

Dan za spremembe v Mariboru

V okviru akcije Dan za spremembe bodo v Mariboru potekale aktivnosti znotraj mreže Prostovoljstvo v Mariboru, ki deluje pod okriljem MISC Infopeka. Že v sredo, 23. marca, bodo pod koordinatorstvom Doma Danice Vogrinec potekale družabne in ustvarjalne delavnice v domu na Pobrežju in na Taboru.

V soboto se bo odvilo čiščenje in urejanje doživljajskega igrišča v malem Betnavskem gozdu, medtem ko bodo prostovoljci Salezijanskega mladinskega centra Maribor stilsko preobrazili prostore svojega centra.

Mreža »Prostovoljstvo v Mariboru« se pridružuje Dnevu za spremembe 2011 - evropa.gov.si - 21.03.2011

Mreža »Prostovoljstvo v Mariboru« se pridružuje Dnevu za spremembe 2011

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva že drugo leto koordinira vseslovenski Dan za spremembe, ki ga obeležujemo 26. 3. 2011. Dan za spremembe je namenjen prostovoljskim akcijam za pozitivne spremembe v lokalnih skupnostih.

Organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljskim delom, prostovoljke in prostovoljci želijo javnost nagovoriti, da naredi na ta dan pozitivno spremembo v svojem življenju in se vključi v prostovoljske aktivnosti. Promocija prostovoljskih vrednot med vsemi generacijami je še posebej pomembna v letošnjem Evropskem letu prostovoljstva 2011. Med drugim sta cilja leta ozaveščanje javnosti o pomenu prostovoljstva v družbi in spodbujanje nagrajevanja in priznavanja prostovoljskih aktivnosti. Spodbujanje razvoja prostovoljstva in prostovoljskih organizacij namreč pomembno prispeva k zniževanju revščine, višji zaposljivosti prebivalstva, razvoju demokracije ter spodbujanju aktivnega prebivalstva.

Dnevu za spremembe se pridružujejo tudi prostovoljske organizacije povezane v lokalno mrežo »Prostovoljstvo v Mariboru«.

Skupne prostovoljske aktivnosti mreže v namen obeležitve tega dne bodo:

- v sredo, 23. 3. 2011, bodo na pobudo in pod koordinatorstvom Doma Danice Vogrinec potekale družabne in ustvarjalne delavnice v enotah doma na Pobrežju in Taboru. Nekatere aktivnosti za stanovalce doma bodo izvajali prostovoljci organizacij v mreži, nekatere pa bodo stanovalci in prostovoljci pripravili skupaj. Kontaktna oseba aktivnosti je Mirjana Schaluer, (mirjana.schlauer[@]danica-vogrinec.si, 031 366 308 begin_of_the_skype_highlighting 031 366 308 end_of_the_skype_highlighting);

- v soboto, 26. 3. 2011, bo na pobudo in pod koordinatorstvom Društva Center za pomoč mladim potekalo čiščenje in urejanje Doživljajskega igrišča, ki se nahaja v Malem Betnavskem gozdu. Prostovoljci bodo odstranjevali odpadlo listje, smeti in naredili poslikavo na ograji. Kontaktna oseba je Janez Arh, mb-info[@]cpm-drustvo.si, 040 585 945 begin_of_the_skype_highlighting 040 585 945 end_of_the_skype_highlighting).

Nekatere izmed organizacij bodo pripravile tudi samostojne aktivnosti:

- v četrtek, 24. 3. 2011, bodo prostovoljke in prostovoljci Mladinskega-informacijsko svetovalnega centra INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže, ki je ustanovitelj in koordinator mreže »Prostovoljstvo v Mariboru«, v okviru Dneva za spremembe v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, v Mladinskem domu Maribor, s katerim že več let sodelujejo, pripravili kuharsko delavnico zdravih prigrizkov. Naučili se bodo pripravljati polnovredne z zelenjavo bogate sendviče, sadno-zelenjavne smoothieje in sadne solate, z namenom vključiti zdrav, uravnotežen in okusen način prehranjevanja v svoj vsakdan in hranjenje ter pripravo hrane dojemati kot užitek in zabavo. Kontaktna oseba aktivnosti je Urška Breznik, infopeka[@]infopeka.org, 041 481 246 begin_of_the_skype_highlighting 041 481 246 end_of_the_skype_highlighting;

- v soboto, 26. 3. 2011, bo Slovensko društvo Hospic, Območni odbor Maribor predstavilo društvo in prostovoljno delo v hospicu v občini Ruše. Kontaktna oseba aktivnosti je Marija Cehner, marija.cehner[@]gmail.com, 051 415 448 begin_of_the_skype_highlighting 051 415 448 end_of_the_skype_highlighting;

- v soboto, 26. 3. 2011, bodo prostovoljci Salezijanskega mladinskega centra Maribor stilsko preobrazili prostore svojega centra. Kontaktna oseba aktivnosti je Sanja Obaha Brodnjak, sanja[@]salve.si, 041 331 238 begin_of_the_skype_highlighting 041 331 238 end_of_the_skype_highlighting.

Prihodnjo soboto bo Dan za spremembe - Mariborski Utrip, 18.03.2011

Prihodnjo soboto bo Dan za spremembe

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva prihodnjo soboto organizira veliko prostovoljsko akcijo Dan za spremembe, dan, ki naj bi bil v Sloveniji posvečen izključno prostovoljskemu delu. Cilj vseslovenske akcije je nagovoriti javnost, da naredi na ta dan pozitivno spremembo v svojem življenju, predvsem skozi vključenost v prostovoljske aktivnosti. Na ta dan ne bojo zgolj govorili o prostovoljstvu, ampak se bodo lotili konkretnih dejanj. Akcijam v okviru Dneva za spremembe se je na pobudo župana Franca Kanglerja ter podžupana Janeza Ujčiča priključila tudi mariborska občina, ki bo na ta dan izvedla mnoge aktivnosti, ki so jih danes predstavili na novinarski konferenci – prostovoljci bodo barvali otroška igrala, družili se bodo s starejšimi občani v domovih za starejše, sprehajali živali iz zavetišča za živali… Akciji so se tako priključili zaposleni Mestne uprave mariborske občine, Upravne enote Maribor, javnih podjetij in zavodov ter mestni svetniki.
V okviru akcije so za vse udeležence prostovoljskih akcij in širšo javnost organizirali tudi seminar o prostovoljstvu, na katerem bodo predstavniki Slovenske filantropije, Združenje za promocijo prostovoljstva ter mreže Prostovoljstvo v Mariboru udeležence seznanili z načeli organiziranega prostovoljnega dela ter možnostmi sodelovanja v prostovoljskih organizacijah v mariborski občini. Seminar bo potekal ta ponedeljek, 21. marca, med 10. in 12. uro, v Dvorani generala Rudolfa Maistra, v prostorih mariborske občine.
Ob tej priložnosti je mariborska občina pripravila elektronsko brošuro, v kateri so zajete splošne informacije o prostovoljstvu, o evropskem letu prostovoljstva ter o akciji Dan za spremembe. Brošura je objavljena na spletni strani mariborske občine.

Delo za druge je tudi delo zase - Večer, 22.03.2011

Delo za druge je tudi delo zase

V Mariboru porast prostovoljstva; v sobotni akciji Dan za spremembe bo sodelovalo okoli 50 občinskih uradnikov

V vseslovensko prostovoljsko akcijo Dan za spremembe, ki jo v soboto, 26. marca, organizira Slovenska filantropija, se je letos vključilo več kot 130 društev in organizacij, z različnimi aktivnostmi tudi okoli 20 občin. "Mariborska je izjemna v tem, da je ne samo podprla akcijo, temveč še zelo spodbudila svoje uslužbence, da se vključijo v aktivnosti, ki jih tudi sama organizira," je izpostavila Tjaša Arko iz združenja za promocijo prostovoljstva Slovenske filantropije in izrazila zadovoljstvo nad odzivom občinskih uradnikov; 50 se jih je prijavilo do včeraj, ko so zanje pripravili seminar o načelih prostovoljskega dela.

V združenju opažajo porast ljudi, največ mladih in starejših, ki jih zanima delo za druge, morda tudi zato, ker je leto prostovoljstva. Ker je to tudi delo za sebe, poudari Arkova, je dobro pred vključitvijo med prostovoljce razmisliti o svojih motivih: "Bolj kakovostno delamo, če nas to osrečuje. Ne gre le za to, da pomagamo drugemu, temveč tudi za druženje z ljudmi, ki imajo podobne ideje, za učenje nečesa novega, tudi o sebi, pa za to, da lahko spreminjamo svet na boljše. Na Finskem recimo še posebno temeljito uvajajo prostovoljstvo med starejše, ki jih pogosto po upokojitvi zajame depresija, skozi prostovoljske aktivnosti pa ponovno dobijo občutek, da so koristni za skupnost."

Mreža Prostovoljstvo v Mariboru, ki od jeseni 2009 združuje 54 organizacij, nudi občanom številne prostovoljske programe (www.prostovoljstvo-mb.si), po oceni Urške Breznik so predvsem mladi o njih dobro informirani, saj so od lani tudi intenzivno promovirane po šolah: "Opažamo velik porast zanimanja dijakov in študentov za prostovoljstvo, najbolj za delo z otroki in mladimi pri učni pomoči ali druženju." Tako lahko dobijo tudi izkušnje za delo z različno populacijo, ki jih drugje ne bi mogli. Predstavniki mreže pa še svetovalnim delavcem na območnem zavodu za zaposlovanje predstavljajo prostovoljsko delo kot način pridobivanja družbenih kompetenc, grajenja in širjenja socialnih mrež, saj je tudi prostovoljsko delo lahko način za pridobivanje novih poznanstev in posledično zaposlitve.

TADEJA TOPLAK

Začaran krog - Dnevnik, 12.03.2011

sobotna kloaka

Začaran krog

Pop/Kultura - sobota, 12.03.2011 Tekst: Igor Bašin

Konec prejšnjega tedna je bil v Kinu Šiška drugi obračun glasbe in založništva Tresk. Ob bolšjem trgu fonogramov slovenskih glasbenih založb in distribucij ter koncertih varovancev Založbe Radia Študent in gostujočih skupin Čompe (v četrtek) in Noctiferia (v petek) sta se tam odvili še okrogli mizi: v petek so se osredotočili na vprašanje prihodnosti glasbenega založništva, dan prej pa so se spraševali, kaj ogroža razvoj koncertnih prizorišč pri nas.

O zagatah produkcije koncertov v državi so spregovorili promotorji in organizatorji Mladen Patajac iz podjetja Simple Events, Gregor Kosi iz mariborske Pekarne, Jaka Berger iz novomeškega Sokolskega doma, vodja glasbenega programa Kina Šiška Matjaž Manček in Andrej Sevšek iz Gale hale oziroma društva KAPA. V pogovoru, ki ga je neiskrivo vodil glasbeni urednik Radia Študent Luka Zagoričnik, so se dotaknili različnih aspektov in tegob naših koncertnih organizatorjev. Infrastruktura, mediji, glasbena kritika, Sazas, kulturna politika, "padalci", ki zavajajo z lažnimi napovedmi koncertov zvezdnikov, položaj Slovenije na koncertnem zemljevidu Evrope, anekdote in pripetljaji iz zakulisja - vse to je razpršilo debato. Za mizo so spregovorili aktivni posamezniki, ki v glasbenem svetu delujejo iz različnih vzgibov in ciljev. Entuziazem in profesionalizem, nevladni sektor in menedžment, visokoproračunski in brezproračunski projekti, potrošništvo in DIY-filozofija, veliki in mali koncerti so treskali med nasprotnimi zornimi koti. Zedinili pa so se (nekateri na glas, tišina preostalih se je razumela kot pritrjevanje), da so ne glede na razlike v odnosu do glasbenega posla oziroma aktivizma medsebojno odvisni, in idealistično pozvali k boljšemu sodelovanju in povezovanju na vseh ravneh. Ali je šlo, zaradi odsotnosti večine domačih koncertnih organizatorjev in promotorjev, le za medklic v prazno, bo seveda pokazal čas.

Neudeležba povabljenih predstavnikov kolektivnih organizacij Sazas in IPF ter državnega Urada za intelektualno lastnino na drugi okrogli mizi je utrdila staro prepričanje, da smo daleč od konstruktivnega soočenja vpletenih v glasbeni posel pri nas. Zaradi njihovega izostanka, sicer opravičenega z e-sporočili, je v pogovoru o glasbenem založništvu izostala vedno vroča tema o pravnih vidikih in nasploh ureditvi in pomiritvi trenj med različnimi segmenti naše glasbene scene. Za razgibanost debate o tehnološko pogojenih spremembah konzumiranja, trgovanja in sprejemanja glasbe danes je poskrbel "človek na slabem glasu" Marko Godnjavec - Jizah, ki je pronicljivo, na trenutke prav trmasto izzival Mirana Rusjana iz založbe Moonlee, Blaža Gregorina iz agencije BiG, Andreja Karolija z Vala 202 in ártista Kosto.

Ob šibkem obisku koncertov, k čemur je morda botroval plačljiv vstop, je v oko zbodla nepopolna zastopanost slovenskih založb na samem sejmišču, z odsotnostjo izkazana nezainteresiranost dobršnega dela slovenskih glasbenikov in glasbenic ter ostalih aktivnih akterjev s polja domače glasbene produkcije, kar ne daje upanja, da bo naša raznolika in pestra glasbena scena kdaj stopila skupaj. Ujeta v mrežo samozagledanosti, nesamokritičnosti, izključevanj, delitev, podtikanj in ignorance spodbije skoraj vsako pobudo.

Koroška cesta končno ulica umetnikov in umetnosti! - Večer, 18.03.2011

Koroška cesta končno ulica umetnikov in umetnosti!
Umetniška prostorska postavitev Izza imeni

(Ana Kapš)

Izza imeni

Koroška cesta je ena tistih ulic v mestu Maribor, na katerih pročelja hiš zrcalijo razmerja meščanov do kulture, umetnosti, zgodovine, mesta in kar je še tovrstnih metaforičnih konceptov, s katerimi si razlagamo družbeno realnost dejansko in simbolno. Ta pročelja nič ne skrivajo in ne pometajo pod pragove. So takšna, kakršno je stanje izza fasad - razpadajoče, vlažno in posledično gostoljubno za progresivno življenje kolonij plesni.

Saj ne, da ne bi razumeli nujnosti sprememb in morebitnih odločitev o preusmeritvi ključnih točk mesta, ampak Koroška cesta je vendarle še vedno pomembna ulica, po kateri meščan ali obiskovalec dosežeta reprezentančne mestne objekte in vsebine. Čeprav se razmere v okolici počasi spreminjajo, tako med Lutkovnim gledališčem, obljubljeno novo mestno galerijo in Glavnim trgom, nad katerim smo sicer prisiljeni pripirati oči zaradi "neposrečenosti" (novoletne dekoracije ter vsakokratnih, bolj oziroma manj v mesto sodečih prireditev), je vmes še vedno Koroška cesta, ki tudi še v letu 2011 sameva v obilici zanemarjenih lokalov. Prav na tej ulici se kljub številnim obljubam prostori za umetnost vztrajno zapirajo - tako Odprti atelje in galerija grafitarjev ter street artistov, če omenim le najnovejša dogajanja.

Le tu in tam kdo izmed posameznikov ali majhnih skupin, običajno umetnikov, investira svoje znanje, delo, trud in z "vsebino" naseli katerega izmed prostorov. A je prepuščen samemu sebi, da le redno plačuje najemne obveznosti Mestni občini Maribor. Vendar prej ko slej odide. In na mestni občini vedo, da "neprofitniki" ne bodo zmogli ostati in aktivno delovati, saj je kljub investiciji v delu, željah in izvajanju raznolikih taktik najemnino potrebno plačati, pa čeprav meščanom ponujajo umetnost in kulturo. Občina s takšnim ravnanjem kontinuirano ohranja razpadajoče stanje "Koroške", z eno ali dvema novima najemnima pogodbama na leto ter eno ali dvema prekinjenima, pač toliko, da mine čas in se ljudje zaposlujejo do uresničitve tistih vizij, ki bodo, ko bodo udejanjene, Koroško cesto spremenile v ulico ateljejev, majhnih galerij, knjigarn, rezidenčnih prostorov. Nekoč.

Umetnica Nataša Berk (ob sodelovanju z že prepoznavnim alter egom, Mojco Lešnik, kuratorko in organizatorko) je samoiniciativno, v lastni organizaciji in izvedbi, omenjeno dolgoletno vizijo uresničila v prostorih na Koroški cesti 18. Vzpostavila je ulico z več galerijami, razstavnimi in ateljejskimi prostori, prodajalno. V galerijah in umetnosti namenjenih prostorih se z umetniškimi, oblikovalskimi, kreativnimi deli predstavlja več kot štirideset imen. Izza imen so posamezniki, umetniki, ustvarjalci, kreativci, živeči in delujoči (danes ali nekoč) v Mariboru in skoraj vsi tudi že zagotovo kdaj na Koroški cesti.

Otvoritveno dogajanje je s prepletom govorov, predstavitev, koncertom kulminiralo v množičnosti publike, ki se je drenjala na ulici in v prostorih ter razpravljala o tem, da ne more verjeti, koliko "nas" je! Ali pa, kot že tolikokrat doslej, diskutirala o temeljnem vzroku Maribora kot nevzpodbudnega okolja za umetniško delovanje: a je res prekletstvo, ki še vedno traja od preganjanja Židov?

Predstavljena umetniška dela v celovitem, na dogodku in prostorski postavitvi temelječem projektu, od instalacij, fotografij, objektov, zvočnih in video del, celostnih predstavitev opusov, so iz kuratorskega vidika korektno pripravljena. Osrednja razstava je v največji galeriji, ki se navezuje na koncept "bele kocke" kot sinonim najprestižnejših in reprezentačnih razstavnih prostorov evropskih mest. Vsak sodelujoči predstavlja eno umetnino, te so, v sorazmerju z razpoložljivim prostorom, manjših dimenzij.

Za umetniško delovanje Nataše Berk je odločilna prav konstrukcija prostorov in ambientov, ki jih bodisi uprizori kot instalacije s svojstveno estetiko vključenih predmetov, bodisi povabi k sodelovanju druge umetnike (tako tudi njen prostor projekt Čajnašop ob mariborski tržnici, ki je hkrati njena avtorska, redno spreminjajoča se umetniška instalacija, ki pa vključuje tudi dogodke, razstave drugih umetnikov). Tokrat je s konceptualno zasnovo in izvedbo uresničila kompleksen projekt s številnimi sodelujočimi. Okvir lastnega razstavnega termina in prostora je razširila s predstavitvijo umetnikov, delujočih v mestu, se izognila neposredni problematizaciji produkcijskih pogojev na področju umetnosti ter se osredotočila na predstavitev obstoječe umetniške produkcije ter vzpostavila platformo, namenjeno interakciji sodelujočih. Smisel in vrednost projekta je, v sozvočju z uvodno umestitvijo te kratke kritiške refleksije, v vedno obstoječem upanju in še eni uresničitvi "modela", "prototipa", kako bi se zadev lahko lotili tudi iz mestno strukturnega vidika. A vprašanje ostaja (še vedno) odprto: kdo je tisti, ki še upa in predvsem, kaj je tisto, s čimer se upanje napaja?

Kdo in kaj

Umetniška prostorska postavitev Izza imeni. Sodelujoči: Saimot, Nika Autor, Matej Modrinjak, Lucija Smodiš, Jernej Žumer, Petra Kapš, Dualik, Veli Silver and Amos Angeles, IAL-irrigator:(vs):b.a.N.g., Aleksandra Blagojević, Lorenka Stropnik, Borut Popenko, Iztok Maroh, Jana Fak/Mala , Bernard Brečko, Tapiwa Chapo, son:DA, Beno Masten, Mirjana Rukavina, Matej Jarc, Polona Poklukar, Ivo, Dušan Dobiaš, Peter Tomaž Dobrila, Nataša Berk, Ana Pečar, Teoson, Urška Babuder, Jasna Kozar, Miricota (Mira Strnad), Nadja Dodlek, Blanka Kefer, Miha Ciglar, Splinter, Creactive Bastards, Miha Presker.

Konceptualna zasnova kuratorke in selektorke Mojce Lešnik in umetnice Nataše Berk, bivša Galerija Pekmez na Koroški cesti 18 v Mariboru, do 23. marca 2011.

PETRA KAPŠ

Pravljični svet dreves - dostop.si, 14.03.2011

Pravljični svet dreves

Otvoritev razstave Urške Babuder

14.3.2011 14:18:06

Pretekli petek smo se podali v galerijo IZZA IMENI, ki se nahaja na Koroški ul. 18, in si ogledali otvoritev razstave bivše dostopovke, Urške Babuder, ki nas je popeljala v pravljični svet dreves.

Tako smo se sprehodili po galeriji, ki se nenehno spreminja in živi, notranjost nas ponovno preseli v zunanji prostor ulic, po katerih se lahko sprehodimo. Med ulicami si sledijo prazni prostori, ki ponujajo možnost prezentacije tako umetnikom s statusom, kot tistim neuveljavljenim in uličnim umetnikom.

V enem izmed teh prostorov razstavlja tudi Urška Babuder, njena instalacija pa zajema razen slik dreves še travnato površino in klopco, ki nas tako skupaj popeljejo v svet narave, kjer se prepletajo surova moč dreves, njihova neskončna eleganca ter živost teh nežnih bitij, ki nas s časom prerastejo in prekrijejo.

Slike in risbe dreves simbolno oblikujejo naravni prostor v urbani ulični postavitvi. Prostor tako predstavlja prehod iz urbanega v neurbano oziroma odmik od resničnosti in približevanju k samemu sebi - v svet domišljije. Urškina drevesa se nam ne kažejo kot vsakdanja, temveč jih lahko skozi oči umetnice občudujemo v individualni pravljični postavitvi.

Namen instalacije je predvsem občutiti umirjenost, sprostitev, približevanje samemu sebi in notranjem jazu. Iz prehoda na ulico se tako kaže skladnost bivanja, ki je značilen tudi za Maribor, saj je to mesto, ki skladno živi v objemu gričev, zelenja in parkov.

Z umetnico Urško Babuder pa smo opravili tudi intervju, kjer smo jo povprašali: »Zakaj drevesa?«

O sami predstavitvi galerije, o njenem začetku delovanja, o novem konceptu oziroma ideji klasične galerije pa smo se pogovarjali z Lucijo Smodiš. Njen koncept je, da vsak povabljen umetnik spremeni ime galerije, prav tako spremeni zunanjo podobo in s tem pridobi vso svobodo, kako in kaj bo storil s prostorom in kako bo prezentiral svoje delo.

Mojco Lešnik(kuratorka in selektorka) pa smo povprašali, kaj nam lahko pove o sami ideji razstave, ideji instalacije, saj je kot idejna vodja tista, ki je »zakrivila« izgradnjo uličic, ki povezujejo in predstavljajo individualnost v skupinskem smislu. Odgovorila je, da je bila prvotna ideja, da bi v galerijo postavili štiri umetnike, z izgradnjo ulice pa so tako lahko k sodelovanju vključili razen umetnikov tudi ulične umetnike, ki so se imeli možnost predstaviti znotraj galerije. K sodelovanju so tako pritegnili veliko število umetnikov (uveljavljenih in neuveljavljenih), zanimanje za tovrstne projekte pa še kar narašča, smo lahko razbrali iz besed Mojce Lešnik. In kaj je cilj v prihodnje? Baje, da na novo postaviti kar celotno mesto.

Janja HLEB

Janja HLEB

Gregor VERDOVŠEK