sreda, januar 28, 2009

Prejudiciranje MKC povozi županove obljube - Večer, 28.01.2009

Datum: 28.1.2009 - Stran: MARIBOR
Prejudiciranje MKC povozi županove obljube
Upravljanja kompleksa Pekarna v podobi obstoječega občinskega zavoda MKC je tudi v nasprotju s sprejetimi izhodišči Načrta razvojnega programa MOM 2006-2009

"Pozivamo vas, da kot predstavniki prebivalcev tega mesta zaščitite njegovo neodvisno kulturo in celovitost obnove Pekarne ter zadeve GMS - 469 ne uvrstite na dnevni red," je Odbor za Pekarno v ponedeljek odločno apeliral na mestne svetnike. In še preden so pekarnarji razvili transparente, s katerimi so se za to priložnost oborožili, so tokrat tudi uspeli. Podžupan Andrej Verlič je sprejemanje dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP 2009), za investicijo v mladinsko-turistično infrastrukturo Mladinski kulturni center Pekarna, ki nosi birokratsko oznako GMS - 469, dejansko prekinil. A ne brez razloga in le kot znak dobre volje. Nevladnikom v prid, ob javnih zavezah župana Franca Kanglerja, govorijo tudi pravne podlage.


Podvajanje dokumentov

Mestni svet je že 17. decembra 2007 potrdil DIIP za celovito prenovo Pekarne ter hkrati pooblastil župana za vse dopolnitve, ki bi bile potrebne za prijavo na razpise in pridobivanje evropskih sredstev. Občinski Urad za kulturo in mladino je najprej zamudil priložnost za kandidaturo na javnem razpisu Ministrstva za kulturo septembra lani, nato pa investicijsko in projektno dokumentacijo za celovito prenovo kompleksa začel prilagajati in podrejati prijavi na drugi rok javnega razpisa Urada RS za mladino, Sofinanciranje naložb v mladinske prenočitvene kapacitete, ki se bo zaključil 9. februarja.


Pri tem so v občinskem uradu pri pripravi dokumentacije zavrgli načelo celovitosti ter pripravili novi DIIP 2009, ki se nanaša le na upravno stavbo znotraj Pekarne, MKC pa, kot nosilcu prijave na razpis, brez predhodne obravnave v statutarnopravni komisiji na seji mestnega sveta podelili stavbno pravico ter posledično tudi status bodočega upravljavca kompleksa. Pri pripravi omenjenega gradiva urad tako ni upošteval niti pripomb niti opozoril Odbora za Pekarno, ki predstavlja večino aktivnih uporabnikov in ustvarjalcev v kompleksu, o čemer smo že večkrat pisali, ter s tem hkrati zanikal Kanglerjevo izjavo: "Brez dialoga in konsenza se ne bo zgodilo nič! Vsak strah je odveč!"


Nasprotovanje razvojnemu programu

Katero izmed poti bo MOM po včerajšnji prekinitvi sprejemanja DIIP 2009 na seji mestnega sveta torej nadaljevala? Bo brez razmisleka in dogovora o nadomestnih prostorih ukinjal kulturne, umetniške in športne aktivnosti, ki imajo svoje prostore trenutno v prvem nadstropju upravne stavbe, kjer naj bi bile po prenovi predvidene pisarne za MKC, kot je predvideno v DIIP 2009? Ne nazadnje je vsesplošno prejudiciranje upravljanja kompleksa v podobi obstoječega javnega zavoda MKC tudi v nasprotju s sprejetimi izhodišči Načrta razvojnega programa MOM 2006-2009, ponovno pa povozi tudi Kanglerjevi javni zavezi "... bodoči upravitelj, za katerega pa se bomo morali dogovoriti z dialogom in konsenzom" ter "potrebno je ali ustanoviti novi zavod ali se dogovoriti z MKC, da se pravno-formalno razmerja uredijo".


Razlogi za nezaupanje odpravljeni?

Podžupan Verlič obljublja: "Na ta način, da smo prekinili sprejemanje DIIP 2009, smo pridobili čas za pripravo dopolnitve obstoječega DIIP iz leta 2007, s katerim se bomo prijavili na razpis 9. februarja." V tem času pa želijo z Uradom RS za mladino, ki je omenjena sredstva razpisal, doseči tudi dogovor, da umaknejo pogoj o dodelitvi stavbne pravice. "S tem bi odpravili dva poglavitna razloga za nezaupanje s strani Odbora za Pekarno," dodaja Verlič.

Odprta ostaja še tretja zgodba, povezana z modelom upravljanja. Tudi tukaj naj bi se pogovori intenzivno nadaljevali, saj "želimo zbližati stališča in skupaj prijaviti projekt", zaključi Verlič. Razlogov in potrebe za ustanovitev novega zavoda naj ne bi bilo, medtem ko je reorganizacija obstoječega MKC v MKC Pekarna, ki se je še pred ustanovitvijo že znašel v DIIP 2009, nujna, ni pa vezana na datum izteka razpisa, 9. februarja. Če bodo nasprotja presežena in soglasje sprejeto, mestni svet o novem DIIP ne bo glasoval. Člane mestnega sveta bodo le obvestili o rešitvi problema z razširitvijo oziroma dopolnitvijo obstoječega iz leta 2007.

URŠKA KEREŽI

Kaj je EVS – European Voluntary Service?, Dostop.si, 28.1.2009

Kaj je EVS – European Voluntary Service?

Ko se študenti sprašujemo »Kam po faksu?« ali pa le sanjarimo o tujini, kjer bi poleg novih izkušenj spoznali čisto novo deželo, prijatelje, … popotovali in spoznavali svet z čim manj stroški. EVS je odlična možnost, ki je dostopna prav vsem študentom in mladim – ne glede na status in debelino denarnice.

EVS je evropska prostovoljna služba, ki podpira prostovoljno delo mladih na domačih tleh in v tujini. EVS je del programa Evropske komisije MLADI V AKCIJI v kateri lahko sodelujejo vsi mladi med 18 in 30 letom ne glede na študentski status. V zameno za čas namenjen prostovoljnemu delu ti organizacija krije vse stroške bivanja, stroške prevoza, prehrano in bivanje v tuji državi.

EVS (European Voluntary Service) je evropska prostovoljna služba, katera podpira mlade prostovoljce doma in v tujini. Za EVS se odločajo lahko vsi mladi med 18 in 30 letom, ki si želijo pridobiti neformalne izkušnje v mednarodnem okolju.

Prostovoljno delo v tujini lahko traja od 2 – 12 mesecev, je pa tudi možnost krajših projektov.

Organizacija deluje na skupnem partnerskem sodelovanju med prostovoljcem, pošiljajočo organizacijo in organizacijo gostiteljico, med katerimi je vsaj ena organizacija članica Evropske Unije.

Med bivanjem v tujini v programu Mladi v akciji organizacija krije stroške bivanja, stroške prevoza, hrano, jezikovni tečaj, prevoze na delo, zavarovanje in žepnino.

Poskrbljeno je torej za vse bivanjske stroške in pri tem se ponuja dobra priložnost pridobiti nove izkušnje in raznovrstna znanja. Ravno to – neformalna znanja in življenjske izkušnje omenjena organizacija vzpodbuja in podpira.

Mladi prostovoljci prispevajo predvsem na področju družbenih aktivnostih in razvoju skupnosti.

Kakšni so konkretni projekti predstavljene organizacije EVS in kaj počnejo tuji prostovoljci v Sloveniji in naši v tujini si lahko preberete na http://www.evs.si/sl
poleg drugih informacij o EVS in delu te organizacije.


Kaj počneš kot mladi prostovoljec v tujini?

Ko si izbereš želeno deželo v kateri bi opravljal svoje prostovoljno delo, imaš možnost izbire na katerih področjih bi deloval: okoljevarstvo, umetnost, kultura,šport, aktivnosti z otroki, mladimi ali ostarelimi, z ljudmi s posebnimi potrebami…

Del tvojega prostovoljnega dela predstavlja tudi tvoj lastni projekt – iskanje ideje in realizacija poteka v okviru organizacije gostiteljice, ki ti seveda pomaga .

EVS projekti najpogosteje potekajo v mladinskih organizacijah in centrih kateri poskrbijo za vse omenjene bivanjske potrebe in med drugim ti dodelijo mentorja.

Mentor ti v času gostovanja v tujini nudi vso potrebno podporo pri izvajanju svojega projekta.

Več informacij o gostiteljski organizacijah na: http://ec.europa.eu/youth/evs/aod/hei_en.cfm
, na tem istem naslovu se lahko tudi informirate o različnih projektih, ki potekajo po vsem svetu – tu lahko najdeš tisti projekt, ki bi si ga želel ravno ti .

Kako se prijaviti?

Na spletnem naslovu nacionalne agencije programa Mladi v akciji http://www.mva.si/ oddate napisano prijavo projekta.

Na omenjenem naslovu lahko najdete tudi več o razpisanih in sprejetih projektih ter druge informacije.

Za vse interesente… trenutno je objavljen razpis, kjer iščejo prostovoljce – strokovne sodelavce, ki imajo praktična znanja o kratkih amaterskih filmih (pisanje scenarija, snemanje glasu, montaža, ….)Projekt bo potekal 5 dni v sredini maja, pričakujejo udeležbo 20 različnih nevladnih mednarodnih organizacij.

Več na : Service Civil International (SCI),

Več informacij o prostovoljskem delu se dobi na vse-mogočnem spletu ali pa se oglasiš pri tvojem bližjem regionalnem svetovalcu – mladinski center, v Mariboru je to Infopeka, ki ve vse odgovore na tvoja vprašanja.

Pa že letiš….na drugi konec sveta. Srečno.

Urška BABUDER

torek, januar 27, 2009

Mariborski mestni svet o Akademiji za umetnost - STA 26.01.2009

Mariborski mestni svet o Akademiji za umetnost

Maribor - Mariborski mestni svetniki so pooblastili župana Franca Kanglerja, da sklene dogovor z mariborsko univerzo o zagotovitvi sredstev za ustanovitev Akademije za umetnost v Mariboru.


Razpravo o predlogu dokumenta identifikacije investicijskega projekta Mladinski kulturni center Pekarna, ki prinaša prenovo t.i. upravne zgradbe v kompleksu Pekarna v mladinski hotel, so svetniki prekinili takoj po uvodni besedi podžupana Andreja Verlič. Z njo bodo nadaljevali na eni od prihodnjih sej.

Vmesni čas bodo izkoristili za nadaljevanje pogovorov s predstavniki Pekarne


Verlič je napovedal, da bosta županstvo in mestna uprava vmesni čas izkoristila za nadaljevanje pogovorov s člani odbora za Pekarno, ki so nezadovoljni s predlagano vsebino dokumenta. Po njihovem mnenju ta prejudicira javni zavod Mladinski kulturni center (MKC) Maribor za upravitelja Pekarne, prav tako pa pozablja na načrtovano celovito obnovo Pekarne.


V prenovljeni stavbi naj bi dobila prostore tudi MKC in zavod Pekarna-magdalenske mreže. Predlog dokumenta namenja MKC vlogo nosilca in investitorja projekta, MKC pa naj bi bil tudi upravitelj stavbe. Vrednost investicije je ocenjena na nekaj manj kot 1,6 milijona evrov. MKC in občina naj bi zagotovila 49,7 odstotka sredstev, ostalo pa naj bi bila evropska sredstva.

Kanglerja je presenetila izjava o racionalizaciji stroškov zimske univerzijade


V okviru pobud in vprašanj svetnikov je Milana Mikla (SDS) zanimalo, kaj bosta županstvo in mestna uprava storila v zvezi z nedavno izjavo ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča, da bo potrebno racionalizirati stroške projekta zimske univerzijade 2013. Kot je dejal Kangler, ga je ministrova izjava "zelo presenetila" in pričakuje hitro ukrepanje premiera Boruta Pahorja.

Kangler: Izredna seja na temo univerzijade ni potrebna


Kangler je izrazil pričakovanje, da bo premier dal javno zagotovilo, da projekt univerzijade ne bo okrnjen in da ne bo prišlo do spremembe koncepta projekta. Ob tem je župan povabil Lukšiča, naj pride na pogovore v Maribor. Po mnenju Kanglerja zaenkrat sklic izredne seje mestnega sveta na temo univerzijade ni potreben.

Mariborski župan Franc Kangler

Vlada bi morala zagotoviti denar za onkologijo v UKC


Svetnik SDS in direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Pivec pa je v okviru pobud in vprašanj svetnikov na kratko predstavil projekt onkologije v UKC. Po njegovem mnenju bi moral mestni svet pozvati vlado, naj zagotovi 2,5 milijona evrov za nemoten potek projekta v letu 2009. Kangler je izrekel podporo Pivčevi pobudi.

Rebalans je bil sprejet po skrajšanem postopku


Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli rebalans proračuna za leto 2009 na postavki Obnova kulturnega spomenika Naskov dvorec v Mariboru. Postavka se je povečala za 847.667 evrov, in sicer iz 1.574.382 evrov na 2.422.049 evrov. Mestna uprava je "delni" rebalans proračuna predlagala zaradi vezanosti projekta Naskov dvorec na sofinanciranje Evropskega sklada za regionalni razvoj.

OŠ Tabor II. Maribor bodo preimenovali v OŠ Leona Štuklja


Na seji so svetniki tudi opravili prvo branje odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah, sprejeli lokalni energetski koncept, podprli preimenovanje Osnovne šole Tabor II. Maribor v Osnovno šolo Leona Štuklja in soglašali, da občina skupaj z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor ustanovi gospodarsko družbo za izgradnjo in izvajanje dejavnosti doma upokojencev in oskrbovanih stanovanj.

33 oskrbovanih stanovanj in 150 ležišč za upokojence


Ustanovitveni kapital nove gospodarske družbe bodo zemljišča, ki jih bosta zagotovila občina in stanovanjski sklad. Po prvih ocenah bi lahko na zemljišču, ki je v lasti sklada, zgradili 33 oskrbovanih stanovanj, na zemljišču, ki je v lasti občine, pa bi lahko v domu upokojencev zagotovili 150 ležišč. Dom bi ponujal tudi vse ostale storitve, ki jih starejši občani potrebujejo.

STA

Foto: STA

Veganska večerj(ic)a - Dostop.si 19.01.2009

Veganska večerj(ic)a

19.1.2009 14:36

Društvo Za živali! in Zavod Pekarna-magdalenske mreže vsak tretji četrtek v mesecu, med 19. in 21. uro, organizirata druženje ob veganskih dobrotah. Na zadnji večerjici, 15.1.2009, smo bili tudi mi.

Veganska večerj(ic)a

Prijeten ambient, sproščeno vzdušje, zanimivi ljudje in seveda dobra hrana. Vse to ponujajo druženja, ki se odvijajo enkrat mesečno v dvorani Gustaf. Marsikdo ne ve, da ima vegetarijanstvo ( način življenja, ko človek ne jé mesa ) mnogo podvrst. Največkrat se srečujemo z veganstvom, kar stoji za dieto, pri kateri meso, mleko in jajca niso dovoljena, med pa le občasno. Ravno zaradi tega, me je naziv »veganska večerja« malce prestrašil, saj se sama ( še ) nisem odločila, da iz svoje prehrane opustim meso, misel, da bi lahko opustila tudi mleko in jajca, pa me je dodatno prestrašila. Začela sem se spraševati: »Kaj bomo torej jedli?!« Isto vprašanje si verjetno postavlja veliko ljudi, zato so veganske večerjice namenjene tako laikom na tem področju, kot starim znancem vegetarijanstva. Ekipo Dostopa je presenetila dobra in raznolika hrana. Pripravili so proso s korenčkom, zeljno solato s čičeriko, veganski golaž ( neverjetno, recept na koncu ), pšenične polpete ter številne druge jedi. In vse to za simbolični en evro! Na veganski večerjici sem bila tokrat prvič, a zanesljivo ne zadnjič. Navdušila me ni samo hrana in druženje, ampak tudi člani društva Za živali!, katerih preventivna naloga je boj proti mučenju živali. Naj na koncu pozovem vse, ki so za spremembe, ki tako kot jaz ljubijo živali in ki radi spoznavajo nove ljudi ter okušajo novosti, da si v naslednjem mesecu ta družabni dogodek ogledajo in okusijo sami.



klikni za video

Veganske večerje
Veganske večerje


Veganski golaž

  • 200 g sojine kocke
  • 1 zelenjavno jušno kocko
  • 4 rezine seitana
  • 1/2 čebule
  • sojina omaka
  • sol
  • rdeča paprika
  • majaron
  • 3 žlice paradižnikove pasate
  • olivno olje
  • po želji še druge začimbe

Seitan narežemo na majhne kocke in pokapljamo s sojino omako ter pustimo stati 15 min. Sojine kocke 10 min kuhamo v jušni osnovi, nato jih precedimo in iz njih iztisnemo vodo. Na olivnem olju na hitro popražimo čebulo, nato dodamo sojine kocke in seitan. Začinimo z rdečo papriko in čez par minut zalijemo z vodo. Dodamo še sol, ostale začimbe in pasato. Za zgostitev dodamo ščepec moke. Kuhamo približno 20 min.


Več info na www.zazivali.org ali info@zazivali.org.

Tanja ZDOLŠEK

Pogajanja za obnovo Pekarne se nadaljujejo - Večer, 27.01.2009

Pogajanja za obnovo Pekarne se nadaljujejo

Večer, 27.01.2009

Svetniki so soglašali s presenetljivim predlogom podžupana Andreja Verliča, da se sprejemanje dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Investicija v mladinsko-turistično infrastrukturo Mladinski kulturni center Pekarna prekine. Verlič je napovedal nadaljnje zbliževanje interesov s "pekarnarji", ki so včeraj na seji več ur čakali na razpravo o tej temi. Pogovori med občino in Odborom za Pekarno naj bi že kmalu stekli v smeri, da bi za obnovo Pekarne upoštevali DIIP iz leta 2007, ki določa celovito obnovo Pekarne, ne le za upravno stavbo, in ne omenja podelitve stavbne pravice Mladinskemu kulturnemu centru Maribor, kar naj bi bil pogoj za prijavo na razpis za sofinanciranje mladinske turistične infrastrukture. Če bo dogovor sklenjen do 9. februarja, ko se izteče rok za prijavo na razpis, mestni svet ne bo nadaljeval razprave o tej točki.

Nina Ambrož

V Pekarni o zaposlovanju v tretjem sektorju - Večer, 27.01.2009

V Pekarni o zaposlovanju v tretjem sektorju

Jutri, v sredo, se ob 18. uri v dvorani Gustaf ali v Beli sobi Zavoda Pekarna nadaljuje šola politične pismenosti II. V predavanju o zaposlovanju v tretjem sektorju bo najprej predstavljena knjiga Jeremyja Rifkina Konec dela, v njej je ob prikazu zgodovinskih premen na področju zaposlovanja in dela utemeljena potreba po intenzivnejšem zaposlovanju v neprofitnem sektorju. Predstavljeni bodo tudi rezultati nekaterih analiz o stanju zaposlovanja v tovrstnem sektorju v Sloveniji, problem pa bo razložen tudi na primeru konkretne neprofitne organizacije. Kot vselej bo sledila razprava z udeleženci. Predavatelj bo Karolina Babič z Inštituta za etiko v Mariboru.

V Pekinem filmozofskem večeru bo ob 20.15 na ogled britanski dokumentarni film Mclibel v režiji Frannyja Armstronga; film govori o tem, kako se je velika korporacija s hitro pripravo hrane McDonald's kot odziv na ostre kritike dveh aktivistov odločila za tožbo. V nasprotju s pričakovanjem korporacije se je iz male tožbe razvil eden najbolj razvpitih sodnih primerov britanske in evropske pravne zgodovine. Film na analitičen in zabaven način spremlja sedem let trajajočo bitko Davida proti Goljatu.

Urška Kereži

četrtek, januar 22, 2009

Pekarnarji se bojijo okupacije MKC - Večer, 22.01.2009

Pekarnarji se bojijo okupacije MKC

V dokumentaciji za obnovo upravne zgradbe Pekarne, kjer naj bi nastal mladinski hotel, se pojavlja tudi ime zavoda, ki za zdaj ne obstaja

Odbor za Pekarno izdelano projektno nalogo odločno in v celoti zavrača, saj naj ne bi sledila večletnim naporom in sprejetim aktom, ki Pekarno obravnavajo in razumejo kot celoto.
Odbor za Pekarno izdelano projektno nalogo odločno in v celoti zavrača, saj naj ne bi sledila večletnim naporom in sprejetim aktom, ki Pekarno obravnavajo in razumejo kot celoto.

Nasprotna bregova, na katerih so se ob načrtovanju obnove kulturne cone Pekarna znašli nevladniki in občinsko vodstvo, sta se ponovno dvignila ob nastajanju dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za obnovo sedanje upravne zgradbe Ob železnici. Vodstvo Mestne občine Maribor (MOM) je namreč brez njihove vednosti sprejelo odločitev, da stavbno pravico nad upravno stavbo podeli kar občinskemu zavodu Mladinski kulturni center (MKC), čeprav so ves čas obljubljali, da naj bi MKC in KC Pekarna skupaj ustanovila nov zavod ali reorganizirala sedanjega v zavod z imenom Mladinski kulturni center Pekarna, kar se za zdaj še ni zgodilo. In čeprav je v DIIP kot nosilec projekta naveden le MKC, se od polovice dokumentacije iznenada in povsem neutemeljeno začne pojavljati tudi ime še neustanovljenega zavoda - MKC Pekarna. Na birokratsko dejstvo, ki odpira vprašanje, ali lahko takšna "nedoslednost" ogrozi prijavo na razpis in posledično tudi celotno investicijo, nam včeraj na občini niso odgovorili.

Za prenos stavbne pravice so se uradno odločili zato, da bi izpolnili pogoje za kandidaturo za državno sofinanciranje naložbe. "Naložbe se ne sme drobiti samo na podlagi tega, kar neki občinar prebere v razpisu. Če se bo obnova zreducirala na upravno stavbo, celovite prenove ne bo nikoli," trdijo v Odboru za Pekarno. Med drugim še dodajajo: "MKC se mora inkorporirati v Pekarno, ne pa je okupirati. Dokler mestna uprava tega ne bo razumela, bo obstajal konflikt." Zato od vodilnih na MOM zahtevajo izrecno jamstvo, da uporabniki Pekarne ne bodo nikoli podrejeni MKC-ju. Ki pa ga, za zdaj, prav tako še niso dobili.

Mreženje vladnega in nevladnega sektorja?

Med razlogi za investicijsko namero so v DIIP med drugim navedeni tudi pozitivni učinki investicije, ki bodo po prepričanju projektantov omogočali mreženje vladnega in nevladnega sektorja. Za ene prednost, za druge šibka točka, saj se nevladniki tovrstnega prepletanja najbolj bojijo. Še posebno če bo prvi korak, ki jih je za zdaj izključil iz odločanja in kot edinega nosilca "operacije" postavil MKC, vatel za nadaljnje.

Vsebino DIIP za upravno zgradbo so zato pripravljeni komentirati le v nekaterih najbolj spornih točkah in ponavljajo: "Projektna naloga prejudicira MKC kot upravitelja Pekarne, ki kot samostojni producent v takšni organizacijski obliki, kot je sedaj, ni primeren za upravljanje kompleksa." Že iz načrta razvojnih programov MOM 2006-2009 je namreč razvidna potreba po reorganizaciji sedanjega MKC-ja v obliko, ki bo zagotavljala neodvisnost ustvarjalcev in ustvarjanja v prihodnji Pekarni. "Zato pričakujemo, da se bosta ustanovni akt in ime javnega zavoda spremenila tako, da bo programski del zavoda ločen in neodvisen od upravljanja Pekarne ter s tem morebiti bolj sprejemljiv za njeno okolje. Projektna naloga namreč ne vključuje vplivov vpletenosti MKC-ja na ostale prostore, na dosedanjo produkcijo in ukinjanje trenutnih dejavnosti. Je zgolj suhoparna gradbena podlaga, očitno izdelana zelo na hitro in brez širšega posvetovanja. Posebno s tistimi, ki imajo s prostori v Pekarni največ izkušenj - dosedanjimi uporabniki."

Zato o DIIP jasno odgovarjajo: "Odbor za Pekarno je žal prisiljen, da izdelano projektno nalogo odločno in v celoti zavrne!" Ta naj namreč ne bi sledila večletnim naporom in sprejetim aktom, ki Pekarno obravnavajo in razumejo kot celoto. Še več, nekatere vsebine, ki so v Pekarni pomembne in nepogrešljive, naj bi celo ukinjal, necelovito načrtovanje pa naj bi, po njihovem mnenju, tudi zmanjševalo možnosti za dokončanje investicije do leta 2012.


Od DIIP do ključev

1615 kvadratnih metrov, kolikor je mogoče zagotoviti z obnovo obstoječega objekta, naj bi predvidoma stalo dober milijon in pol evrov. V letošnjem letu naj bi investicija znašala nekoliko manj kot 300.000 evrov (v polovičnem deležu med MOM na eni ter Evropskim skladom za regionalni razvoj in ministrstvom za šolstvo in šport na drugi strani). V naslednjem letu bi v enakem razmerju med viri financiranja sledilo še preostalih milijon 300.000 evrov. 30. decembra 2010 bi uporabniki prejeli ključe.

Upravna zgradba je bila že od nekdaj namenjena upravljanju in varovanju celotnega kompleksa, čeprav je omogočala le osnovno nastanitev in upravljanje skladišča s pekarno dvopeka za vojašnice na robu mesta. Kratek opis projekta, "ki bo ponujal nočitvene kapacitete tako naključnim kot tudi aktivnim gostom umetniško-kulturnih dogodkov mesta in kulturnega centra", se v DIIP prebere: "Objekt upravne zgradbe se bo nadvišal za drugo nadstropje in mansardo ter celovito prenovil ter opremil za izvajanje nočitvenih storitev, izvajanje kulturnih programov in programov mladinskega dela ter uprave. Prvo nadstropje bo namenjeno delovanju uprave MKC, vključno s prostori za izvajanje neformalnih izobraževanj in sorodnih programov. Pritličje bo namenjeno dejavnostim mladinskega centra in producentom na področju informiranja in svetovanja, info točke ter različnih kulturnih in mladinskih programov, vključuje tudi prostore za izvajanje programov neformalnih izobraževanj."

Uporabnike Pekarne je tako med drugim razočaralo tudi dejstvo, da namerava MKC zasesti skoraj celotno nadstropje prenovljene pekarniške upravne stavbe in da še zmeraj ni jasno, kdo in kako naj bi v prihodnje upravljal (prenovljeni) kompleks. Ne glede na pomisleke in proteste pekarnarjev je dokument pripravljen. O njem bodo razpravljali na seji mestnega sveta že ta ponedeljek, 26. januarja.

URŠKA KEREŽI

sobota, januar 17, 2009

Je jabolko spora pri obnovi Pekarne samo MKC? - Indirekt, 17.01.2009

Je jabolko spora pri obnovi Pekarne samo MKC?

17.01.2009

Sredinega javnega soočenja mnenj v Pekarni Gustaf med odborom za Pekarno in predstavniki Mestne občine Maribor se je udeležilo veliko ljudi, ki jim edini preostali mariborski alternativni objekt predstavlja del življenja.

Razširjena okrogla miza o usodi Pekarne Foto: Marko Pigac

Mnenja so se znova kresala, saj lahko zaradi različnega razumevanja vpletenih strani glede prenove objekta Pekarna po prepričanju pekarnarjev trpi prav produkcija. Med vrsticami pa je bilo razbrati, da pekarnarje najbolj boli prihod MKC Maribor v njihove prostore. Podžupan Mestne občine Maribor Andrej Verlič je na naše zbadanje, da bi pekarnarji in MKC pod eno streho spominjali na kurnik, povedal: "Obe instituciji v Mariboru opravljata pomembno nalogo v zelo slabih pogojih in želja je, da bi se ti pogoji izboljšali. Pomembno je, da se držimo rokov, ki smo jih zadali, in pomemben je lov za finančnimi sredstvi. MKC je že danes partner v posameznih projektih, zato bomo sedaj preverili, ali lahko javni in nevladni sektor sodelujeta pri projektih in vsebinah. Nezaupanje sedanjih uporabnikov je nastalo zaradi komunikacijskega šuma in žal nam je, da se je to zgodilo."

Avtor: Marko Pigac

Florijan - Večer, 17.01.2009

FLORIJAN

Strah pekarnarjev pred tihim prevzemom s strani občinskega zavoda MKC je njihova zasebna stvar. Če bodo glasni, prevzem sploh ne bo tih! Ne bo pa zato nič manj prevzem - torej bodo prizadeti za preprečitev morali povzdigniti še marsikaj več od glasu.

petek, januar 16, 2009

Mariborski pekarnarji se upirajo okupaciji - Dnevnik, 16.01.2009

Mariborski pekarnarji se upirajo okupaciji

Županstvo Mestne občine Maribor zagotavlja, da bo do leta 2012 izvedlo celovito prenovo kompleksa alternativne kulture

Maribor - Besede predstavnikov občine - predvsem mariborskega podžupana Andreja Verliča - so bile pomirjujoče in spodbudne. Na javni razpravi o prihodnosti Pekarne je v sredo zvečer ustvaril vtis, kot da celovita prenova kompleksa alternativne kulture ni bila nikoli in nikoli tudi ne bo pod vprašajem. A večine pekarnarjev Verličeve obljube niso prepričale. Še zmeraj sumijo, da si občinsko vodstvo prizadeva drobiti prenovo Pekarne in da hkrati pripravlja teren, da bi javni zavod MKC Maribor "okupiral" glavno mestno prizorišče alternativne kulture.

Minili so skoraj trije meseci od burne javne tribune, na kateri je mariborski župan Franc Kangler obljubil, da se bo naložba v obnovo Pekarne začela takoj. Od takrat se je zgodilo marsikaj, a le malo spodbudnega za uporabnike Pekarne. Občinsko vodstvo je namreč (znova) izgubilo njihovo zaupanje, ker je brez njihove vednosti sprejelo odločitev, da podeli MKC stavbno pravico nad upravno stavbo Pekarne. Uradno je občina to storila zato, da bi izpolnila pogoje za kandidaturo za državno sofinanciranje naložbe v mladinsko turistično infrastrukturo.

V odboru za Pekarno se z MKC podeljeno stavbno pravico še zmeraj ne strinjajo, ker se je po njihovem mnenju s tem ena stavba odcepila od preostalega kompleksa. "Občina se je večkrat zavezala k celoviti prenovi kompleksa Pekarne. Hkrati pa izvaja dejanja, ki so svetlobna leta oddaljena od celovite prenove," je razložil Goran Rajić iz Odbora za Pekarno in poudaril, da je pristop občinskih strokovnih služb popolnoma zgrešen in nesprejemljiv za sedanje in prihodnje uporabnike kompleksa. "Naložbe se ne sme drobiti samo na podlagi tega, kar neki občinar prebere v nekem razpisu. Če se bo obnova zreducirala na upravno stavbo, celovite prenove ne bo nikoli."

Podžupan Verlič je pomirjal zbrane in zagotovil, da se bo celovita prenova Pekarne vsekakor zgodila, saj je občina že podpisala pogodbo za inženiring, v kratkem pa bo sklenila tudi pogodbo s projektantom. "Želim si, da bi prenovo končali do leta 2012," je trdil.

Uporabnike Pekarne je razočaralo tudi dejstvo, da namerava MKC zasesti skoraj celotno nadstropje prenovljene pekarniške upravne stavbe in da še zmeraj ni jasno, kdo in kako naj bi v prihodnje upravljal (prenovljeni) kompleks. Nezaupanje do MKC podžiga tudi dejstvo, da je do pobude za izselitev Pekarne izbral nevtralno in skrajno konformistično držo; njegov direktor ni podpisal niti peticije Za Pekarno. "V imenu županstva javno obljubljam, da se ne bomo vmešavali v model upravljanja in v to, kdo bo uporabnik prostorov," je vznemirjene pomirjal Verlič.

"Že lani sem predlagal, da bi v MKC ustanovili delovno skupino, ki bi se ukvarjala izključno s Pekarno in v kateri bi ponudili delovna mesta pekarnarjem," je svojo zamisel upravljanja predstavil direktor MKC Aleš Novak. "Neki javni zavod ne more ponujati zaposlitev, MKC se mora inkorporirati v Pekarno, ne pa je okupirati. Dokler mestna uprava tega ne bo razumela, bo obstajal konflikt," mu je repliciral Rajić, ki je od Verliča zahteval izrecno jamstvo, da uporabniki Pekarne ne bodo nikoli podrejeni MKC.

Prekaljeni politik Verlič mu je obljubil marsikaj, a izrecno zahtevanega jamstva ni dal.