petek, november 14, 2008
Dan odprtih vrat mladim v Mariboru - dostop.si, 10.11.2008
Dan odprtih vrat mladim v Mariboru
Občina je ob Evropskem tednu mladih pozvala vse predstavnike mladih in mladinske organizacije na dan odprtih vrat mladih v Mestni občini Maribor. Javna odprta miza se je pričela v petek, 7. novembra 2008, ob 10.00, kjer so se prestavile številne mladinske organizacije.
V petek se je v Mariboru prvič pričela javna predstavitev organizacij in posameznikov, ki se ukvarjajo s problematiko mladih. V Dvorani Rudolfa Maistra so se zbrale različne mladinske organizacije in predstavniki, ki delujejo na področju mladih, kjer so predstavili svoje programe. Dogodek se je pričel z optimističnim nagovorom podžupana Andreja Verliča, ki je nagovoril vse prisotne k skupnemu sodelovanju in k pozitivnemu reševanju težav, s katerimi se omenjeni srečujejo pri svojem delu. Opozoril je tudi na dejstvo, da trenutno v Mestni občini Maribor še vedno ni urada za mladino, ki naj bi bil v čim krajšem času tudi v Mariboru ustanovljen.
Dogodka so se udeležili:Mladinski kulturni center MKC, Zveza prijateljev mladine MB, Zavod Pekarna, Magdalenske mreže, Infopeka, Zavod PIP (pravno informacijska pomoč), KIT KIBLA; multimedijski center, Center za pomoč mladim MB, Mladinski center Osmica, Mestni mladinski svet MB, Javni sklad za kulturne dejavnosti MB, Mestni mladinski svet MB
Našteti so predstavili svoje delovanje, programe in načrte, ki jih izvajajo, ter dejavnosti, v katerih se povezujejo z ostalimi, oziroma razlikujejo. Mnoge naštete mladinske organizacije se med seboj tudi povezujejo in združujejo svoje moči. Kot plod skupnega sodelovanja v letošnjem letu so se v Mariboru vzpostavile »varne točke« v okviru projekta Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto. »Mariborska mina« združuje osem različnih organizacij, ki nudijo informacijsko točko za mlade v obliki nasvetov, brezplačne pravne pomoči in dostopa do interneta, …
Poleg omenjenih predstavnikov, ki so se udeležili srečanja, na razvoj mladih pomembno vplivajo številna športna društva v Mariboru in Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM). Vse organizacije se srečujejo s podobnimi problemi, ki jim močno otežujejo njihovo uspešnost in nemoteno delovanje: financiranje, kadri in prostorska stiska. Pri tem pa opozarjajo na nejasno zastavljene kriterije, po katerih potekajo razpisi in se razdeljujejo finančna sredstva. Pozivajo k jasni in javni evalvaciji. Pri tem pa podpirajo novo nastajajoči odlok o mladini, ki bo prispeval k ureditvi statusa mladinske problematike.
Prvo skupno srečanje predstavnikov mladih je potekalo uspešno z upanjem na prihodnje medsebojno pozitivno sodelovanje tako med različnimi organizacijami kot med občino. Alois Pavlin, predstavnik Mestnega mladinskega sveta, je negativno pristopil, saj je raje predstavil svoje negativno kritične poglede in nepripravljenost sodelovanja, kot zastopal svojo vlogo predstavnika Mestnega mladinskega sveta.
Naj zaključim z besedami Tadeje Dobaj, predstavnice Zveze prijateljev mladine Maribor:»Nič o mladih, brez mladih – naj se mlade vpraša.«
Urška BABUDER
Nagradili bodo najboljše slogane o strpnosti; večer, 14.11.2008
Pred 12. leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela deklaracijo o temeljih strpnosti in 16. november razglasila za mednarodni dan strpnosti. Strpnost pa je tudi eno temeljnih vodil delovanja Zveze prijateljev mladine Maribor. "Zadnji dve leti širimo strpnost tudi v okviru programa za mladostnike Leteči avtobus," je povedala koordinatorica programa pri ZPM Maribor Tadeja Dobaj. "V sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka in Mirovnim inštitutom smo se tako lotili projekta 100 ljudi, 100 čudi. To je v bistvu natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti. Projekt ni le zbiranje sloganov, temveč je pomemben predvsem njegov praktični del, v katerem drugačnost mladim približamo na izkustveni ravni. Med 23. septembrom in 23. oktobrom smo z Letečim avtobusom obiskali pet lokacij v soseskah Maribora, kjer se mladi radi zadržujejo in se seznanjali z navadami in življenjem ljudi, ki so se rodili na drugih koncih sveta."
V dobrem mesecu, kolikor je trajala akcija, so zbrali kar 169 sloganov, med katerimi je Mirovni inštitut izbral tri najboljše. Slogane in njihove avtorje bodo razglasili in nagradili na zaključni prireditvi, ki bo v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri v dvorani Gustaf v Pekarni. Posebna gostja bo dr. Vesna Vuk Godina, s katero se bodo pogovarjali o tem, zakaj med ljudmi (narodi) obstajajo kulturne razlike in zakaj se jih ne da odpraviti, tudi če bi si to kdo še tako želel.
Asja Matjaž
sobota, november 08, 2008
FLORIJAN; večer, 08.11.2008
Nadaljevanje začasno prekinjenega projekta obnove Pekarna je sicer boljše kot nič. A za manj konvencionalno kreativnost in "alter" kulturo v Mariboru je bolj bistveno, kdaj bodo nehali na dolgo projektirati in začeli namesto tega na široko obnavljati.
BOJKOT MESTNEGA MLADINSKEGA SVETA; večer, 08.11.2008
Na dnevu odprtih vrat mladih, ki ga je pripravila občina Maribor, so mladinske organizacije predstavile svoje delo in dileme, govorili so o novi sistemski ureditvi
Nekaj dni pred obravnavo Odloka o mladini, ki ga je pripravil Urad za kulturo in mladino Mestne občine Maribor (MOM), mestni svetniki bodo prvič o njem razpravljali na ponedeljkovi seji, je občina včeraj pripravila dan odprtih vrat mladih. Predstavnike mladih in mladinskih organizacij je pozvala, naj povedo, "kaj jih najbolj žuli", izpostavijo pobude za ustvarjanje aktivne politike mladih in se med sabo povežejo. Dogodka, ki je sovpadel s četrtim evropskim tednom mladih, so se poleg uradnikov dr. Martine Rauter, svetovalke na občinskem uradu, Nine Bulatovič, vodje tega urada, in mariborskega podžupana Andreja Verliča ter predsednice odbora za socialo, zdravstvo in mladino MOM Joanne Bertoncelj udeležili še predstavniki Mestnega mladinskega sveta Maribor (MMSM), Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC), Zveze prijateljev mladine Maribor (ZPM), Zavoda za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna magdalenske mreže, Pravnega in informacijskega centra Maribor - PIP, Kulturno-izobraževalnega društva Kibla, Centra za pomoč mladim, mladinskega centra Osmica, Zveze kulturnih društev Maribor (ZKD) in mariborskega javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Potem ko je Verlič povedal, da so "funkcionarji dolžni zagotoviti pogoje za delovanje, je pa mladim treba zaupati, da odločajo o vsebini, načinih in oblikah delovanja", se je pričakovalo, da bodo govori tekli v mirnem, konstruktivnem slogu. A je za ofenzivni preobrat poskrbel Alois Paulin iz MMSM. Povedal je, da se dogodka sprva ni nameraval udeležiti, ker se sprašuje o njegovi smiselnosti, saj naj bi bil, tako Paulin, "ozko usmerjen, nekaterih mladinskih organizacij sploh ne vključuje, skrbi me, kako se iščejo problemi mladih". Zabrusil je še: "Vsak cent, ki gre za delovanje mladine, je korupcija ali klientelizem." Ko je kasneje predčasno želel zapustiti dvorano, je občinarjem zavrela kri. Ogorčeni so bili nad obnašanjem in odzivom, saj MMSM ni podrobneje predstavil niti svojega delovanja, srečanja se razen Osmice ni udeležila nobena njihova članica. Je pa MMSM nosilec mladinskega dela in politike na lokalni ravni, predstavlja osnovo za sodelovanje, pomembno vlogo pa ima tudi v novem odloku. Bertoncljeva jim je požugala z 18 tisoč evri, ki jih dobivajo iz občinskega proračuna.Po predstavitvah aktivnosti so mladinske organizacije soglašale, da največje probleme predstavljajo pomanjkanje finančnih sredstev, prostori in kadri. Beseda je stekla o novi sistemski ureditvi. Gregor Kosi iz Pekarne se je spraševal o starostnih omejitvah mladinske kulture in nizal: "Pogrešam evalvacijo in jasne kriterije. Tukaj prisotni se bomo prijavljali na enake razpise. Kakšni bodo kriteriji? Kako se bo ocenjevalo naše delo? Kdo bo diktiral pobude mladih?" Štefan Simonič iz Kible je opozoril na preferiranje javnih zavodov, na MOM naslovil vprašanje, kako bodo lahko sodelovali pri projektu Univerzijada in ali obstaja interes, da bi Maribor postal evropska prestolnica mladih. Tadeja Dobaj iz ZPM je pozvala, naj se ohranijo posebnosti, ki delajo mariborske mladinske organizacije različne. Marjan Pungartnik iz ZKD je dodal, da ne gre pozabiti na manjšinske kulture. Rauterjeva in Verlič pa sta v zaključku dejala, da bodo dileme in pobude upoštevane, pričakujeta tudi nadaljnje pogovore.
NINA AMBROŽ
petek, november 07, 2008
PROJEKT OBNOVE PEKARNE SE NADALJUJE, večer 7.11.2008
Včerajšnji sestanek prvi konkretni dokaz, da župan Kangler namerava uresničevati svoje obljube
Kot vse kaže, bo MOM po štirinajstih letih obljub vendarle pristopila k aktivnejši pripravi projekta obnove Pekarne, kot je župan Franc Kangler nedavno obljubil tudi na javni tribuni. Skupaj z mestnim arhitektom Stojanom Skalickym in dvema od nagrajenih arhitektov, ki sta leta 2005 pripravila zmagovalni rešitvi vabljenega arhitekturnega natečaja, Danijelom Čeligo in Kajo Pogačar, so predstavnikom Pekarne včeraj namreč predstavili projekt Pekarna kot celota in skozi posamezne zgradbe. Prisotni so se strinjali, da je najprej treba zagotoviti koncept, na osnovi katerega se bo izdelal celovit in enovit projekt, ki mu bosta lahko sledili priprava razpisne dokumentacije in izdelava finančne konstrukcije obnove. Šele nato se bo lahko MOM tudi pričela prijavljati na razpise za sredstva Evropske unije, od koder želi pridobiti čim več sredstev.
V Pekarni pa so zaključili tudi zbiranje podpisov peticije Pekarno kulturi in kulturo mestu! Samo v prvih sedmih dneh jim je uspelo zbrali več kot 4000 podpisov (trenutno več kot 4700) posameznikov in več kot 210 podpisov domačih in tujih kulturnih organizacij, ki so podprle obnovo Pekarne in ohranitev njenih vsebin in poslanstva na obstoječi lokaciji. "Veseli nas, da je Pekarna deležna tako velike podpore javnosti, še bolj pa dejstvo, da sta župan Franc Kangler in mestna uprava podporo prepoznala in Pekarno upoštevala kot ustvarjalno energijo, ki bo pomembno prispevala k razvoju mesta in izvedbi EPK 2012. Današnji sestanek tako razumemo kot konkreten dokaz, da župan uresničuje svoje obljube, in dodatno zagotovilo, da bo kmalu izpeljal tudi rebalans proračuna, ki bo vrnil začasno sposojena sredstva, namenjena obnovi Pekarne," je ob tem povedal predstavnik odbora za Pekarno Marko Brumen.Na sestanku je bila imenovana delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov avtorjev zmagovalnega arhitekturnega natečaja, MOM in Odbora za Pekarno, ki ga bo koordiniral mestni arhitekt. Naloga skupine bo usklajevati izdelavo projektne dokumentacije in ostale dogovore, ki bodo prispevali k čim hitrejši obnovitvi ter iskanju vprašanj, povezanih z njenim upravljanjem.
URŠKA KEREŽI
Mariborski župan predstavnikom Pekarne predstavil projekt - Večer Online, 6.11.2008
Mariborski župan Franc Kangler se je danes srečal s predstavniki Pekarne in jim predstavil projekt ureditve njihovega območja kot celoto in skozi posamezne zgradbe. Podrobnosti projekta so jim predstavili mestni arhitekt Stojan Skalicky ter arhitekta Danijel Čeliga in Kaja Pogačar, so sporočili iz Mestne občine Maribor.
Predstavitve so se poleg župana in arhitektov udeležili še vodja mestnega urada za kulturo in mladino Nina Bulatović, Lidija Srebernjak iz omenjenega urada, vodja županovega kabineta Duška Jurenec, v imenu Pekarne pa Gregor Kosi, Marko Brumen, Iztok Pohorec, Ramiz Delić in Bojan Jerkovič.
Slednjim so bila predstavljena izhodišča za nadaljnje dogovore, ki bodo sprejeta na posameznih koordinacijah. Vsi prisotni so se strinjali, da bo najprej potrebno zagotoviti koncept, na podalgi katerega se bo izdelal celovit in enovit projekt Pekarna, ki mu bo lahko sledila priprava razpisne dokumentacije in izdelava finančne konstrukcije obnove. Šele takrat se bo lahko občina prijavila tudi na razpise za sredstva Evropske unije, od koder želi pridobiti čim več sredstev, so še sporočili iz Mestne občine Maribor.
Na sestanku so imenovali tudi delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki občine, Pekarne in arhitektov. Skupina, ki jo bo koordiniral mestni arhitekt, se bo sestajala na štirinajst dni, Skalicky pa bo koordiniral tudi aktivnosti med predstavniki občine in Pekarne.
torek, november 04, 2008
I vaš glas za mariborsku Pekarnu! - Terapija.net
I vaš glas za mariborsku Pekarnu!
Terapija.net3.11.2008
Mariborskoj Pekarni, kultnom okupljalištu alternativne kulture u drugom po veličini gradu u Sloveniji, prijete crni oblaci! Od prijetnji za zatvaranje do posljednjih prijedloga o preseljenju, Pekarni se, kako stvari stoje, ne piše dobro...
Ti prostori, u koje bi se Pekarna trebala preseliti, po riječima voditelja raznih programa koji su se u zadnjem nizu godina, od kada su mladi preuzeli taj prostor od bivše JNA, dešavali na toj poznatoj adresi (o čemu smo pisali i na samoj terapiji), nisu adekvatni iz više razloga (a i ne sviđa im se činjenica da se alternativna kultura seli samo zato da bi se tu gradili novi stambeni blokovi) i stoga pozivaju na peticiju da prostor Pekarne ostane tu gdje je sada, unatoč svim pritiscima građevinarskih lobija i lokalnih političara.
Gregor Kosi iz "Odbora za Pekarno" je u jednom intervjuu na tu tome rekao:
"Ne nasprotujemo, da se prostori bivše 'Kaznilnice' namenijo urbani in mladinski kulturi. Nasprotno, prav je, da kup akterjev pridobi možnosti za delovanje. Nasprotujemo pa, da se ozemlje kulturnega centra Pekarna nameni dejavnostim, ki ne bi bile prvenstveno namenjene urbani in mladinski kulturi, kakor predvideva prostorski načrt. Razlogi? Pekarna je v 14 letih zrasla v mednarodno prepoznaven kulturni center, kjer deluje več kot 40 različnih skupin in posameznikov. Popolnoma avtonomno so se razvile dejavnosti, ki jim javni interes in kakovost priznavajo mestna občina, ministrstvo za kulturo, Urad za mladino, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve... Kultura, ki jo promoviramo, zajema množice ne le kot oblika porabe, kar je značilno za uradno kulturo, temveč tudi kot oblika proizvodnje. Smo tako ustvarjalci kot (u)porabniki. Kar govori o demokratični funkciji naših programov, ki imajo obenem močan emancipacijski potencial in so bistveni regulator pri ustvarjanju sveta - naj gre za politiko ali umevanje družbe na splošno. Vse to je nastalo zgolj in le zaradi kompleksa bivše vojaške pekarne, kjer so konkretni ljudje s konkretnimi praksami ustvarili alternativni prostor družbenosti - kultura in umetnost sta pri tem le dve od mnogih dejavnosti. Obenem je ravno ta družbenost neusahljivi vir za kulturno industrijo in dodano vrednost. Napredne prakse pač najbolje uspevajo v alternativnih okoljih, da se kasneje prodajajo kot nacionalno bogastvo. Pekarna je obenem pomemben dejavnik družbene kohezije in integracije - tukaj se, v centru mesta, druži in ustvarja staro, mlado, belo, črno, visoko, nizko, tisti, ki stavijo na dotik, in tisti, ki se upirajo neznosni lahkosti bivanja in kupimprodama. V to umeščamo tudi sodelovanje s sosedi, pri čemer od občine ali njenih strokovnih služb nismo prejeli še nobenega namiga, da bi želeli posredovati pri tem izzivu. Pekarna je pomemben mestotvorni element, saj opravlja mnoštvo funkcij, ki izginevajo na obrobje ali enostavno odmirajo - mesto živi le še v času delovnih ur kot obedovališče, ostale funkcije pa opravljajo nakupovalni centri, naj gre za družabnosti, kulturo ali zabavo. Mesto pa ne more obstajati pod streho privatnega kapitala, temveč le pod nebom javnega prostora! In to je Pekarna, ki nehote postaja vest Maribora. Zato je ne damo, ker želimo živeti v mestu, katerega podobe ne določata le kapital in anonimna množica smrtnikov, ki ne upajo reči: 'Dovolj.'"
Više o cijelom stvari, od same prijetnje zatvaranja do prijedloga preseljenja, pročitajte na blogu Pekarne, a samu peticiju potpišite ovdje.
Zagrebačku Močvaru se nije uspjelo spasiti od zatvaranja, možda se Pekarna neće dati tako lako! Tu možete pomoći i vi svojim potpisom! sale
sobota, november 01, 2008
Stop, kulturna cona! - Bonbon
Stop, kulturna cona!
Ob vseh mogočih polemikah, različnih interpretacijah in prolongirani kalvariji okrog neurejenega položaja mariborskega kulturnega centra Pekarna, katerega prostori so namenjeni porabnikom in ustvarjalcem alternativne kulture, pa tudi vsem drugim, ki se ne zadovoljijo zgolj s preferirano oziroma etablirano umetnostjo, se je v moji raztreseni glavi porodilo nekaj vprašanj in pomislekov. Mesto Maribor je pristopilo k projektu obnove Pekarne in z združenimi močmi sproduciralo hvalevreden sklep, da je kulturni center potreben obnove in ave, logos!, da lokalna skupnost ne pozna potreb mladih, zato bi bilo smiselno razdelati strategijo razvoja mladinske dejavnosti, ker mesto pač (še) ni mladim prijazna občina. Ta zaključek lahko mirno razširimo tudi na nacionalno raven.
Vsem znani zapleti zaradi predlagane selitve Pekarne in njene nezmožnosti sobivanja s stanovanjskim naseljem v njeni neposredni bližini me spominjajo na moje sosede, ki so na nekem sestanku hišnega sveta strastno razpravljali o tresenju njihovih lestencev in načetih živcih in še huje: načetih temeljih našega delavskega bloka! Obtožena - jaz - sem imela na voljo dvoje: naj hčerko, ki je po stanovanju rada plesala, prepevala, nastopala, glasno deklamirala, tekala in odbijala napihljivo žogo, deložiram ali strogo sankcioniram. Meni je bil radoživi duh mojega otroka tako ljub, da sem raje tvegala potencialno tožbo, dasiravno sem se izmazala in o kakšnem radoživem duhu v najstniškem telesu moje hčerke z izjemo posameznih histeričnih eskapad dandanes ni več duha. Ustvarjalnost so iz nje izgnali barantači s kulturo mladih, za katero stojijo demoni ekonomije.
V zavod Pekarna je po mojih podatkih združenih preko trideset aktivnih skupin, ki pri mladih še negujejo subkulturo in jim s tem celo podeljujejo legitimnost ustvarjalnega, neodvisnega, družbenokritičnega duha, kajti v celoti gledano je današnja generacija mladih po eni strani daleč najbolj neodzivna in po drugi daleč najbolj zapravljiva generacija sploh. Trgovci so za tarčo vzeli mladino in iz njene kulture ustvarili največji posel. V ta namen je razvitih ogromno mehanizmov preučevanja mladih, njihovega načina dojemanja sveta, vzorcev razmišljanja in vedenja. Blagovne znamke tekmujejo za njihovo pozornost, navzven se zdi, da trg prepozna in govori njihov jezik, tudi zato se današnja kultura na vse pretege infantilizira. K sreči so mladi nepredvidljiva generacija in je trend nekaj izmuzljivega, nekaj, kar lahko že naslednji trenutek utone v poplavi skomercializiranega, skonstruiranega kulturniškega undergrounda, nadomesti ga nov trend, ki ga ekonomija ubije tisti hip, ko ga odkrije. Zato je nenehno pehanje za večno spremenljivko, ki bo za hip ali dva prodala nov življenjski slog, enako iskanju igle v kopici sena.
Mainstreamovski trg hlasta za novimi izzivi, najraje mladostniškim uporništvom, ki je že uspešen prodajni artikel in je vkomponiran v večino izdelkov za mlade. Korporacije so s svojo oglaševalsko mašinerijo nenasitne. Toda dobičkonosni posel samo na videz uspe tistim, ki na svojo stran pridobijo najstnika. V resnici uspe tistim, ki jih nihče ne pridobi na svojo stran. In zato je tako zelo pomembno, da Pekarna ohrani tako svojo identiteto kot celovitost in da končno (p)ostane nepogrešljiv del urbanega okolja in domicil kulturnemu ustvarjanju, ki presega tako klasične kulturne tendence kot vpetost mladih v potrošniško manijo.
Več mladinskih centrov in manj nakupovalnih, pa mladim nihče več ne bo mogel prodati njihove lastne podobe. In zato potrebujemo Pekarno natanko tam, kjer je.
Še več. Več Pekarne in več Pekarn!
Zakaj sem podpisal peticijo za Pekarno - Zares podravje - 25.10.2008
Zakaj sem podpisal peticijo za Pekarno?
Jozsef Györkös, 25. oktober 2008 |Kot politik se redkokdaj pridružim civilnodružbenim peticijam. Pa ne zato, ker se z njimi ne bi strinjal, temveč zato, ker mislim, da mora politika prisluhniti in ukrepati v smeri tistega, na kar javnost jasno in utemeljeno pokaže. Izjavo podpore Pekarno kulturi in kulturo mestu! sem podpisal, ker me zadeva tudi kot Mariborčana, ker se povsem strinjam z njenim sporočilom in se bom v mestnem svetu zavzemal, da se bodo razjasnile načelno kooperativne, vendar v mnogočem kontradiktorne obljube mestne uprave. Cilji izjave so dobro in jasno oblikovani:
- kompleks kulturnega centra Pekarna v Mariboru OSTANE namenjen neodvisni, neformalni in alternativni kulturi, državljanskim iniciativam ter ostalim združljivim dejavnostim;
- se v sodelovanju z uporabniki čimprej določi model upravljanja, ki bo omogočil legalizacijo delovanja in razvoj dejavnosti;
- ter da se nadaljuje že začet proces fazne obnove Pekarne v skladu s sprejetim investicijskim načrtom, ki ga je potrdil mestni svet.
Osebno: Ne pristajam na enostransko stigmatizacijo centrov alternativne kulture kot središč vandalizma in kršitev reda in miru, saj so ti pojavi širših razsežnosti in v mnogo bolj akutnih oblikah nastopajo tudi drugod po mestu. Moja osebna izkušnja s konca sedemdesetih let, ko smo v Lendavi z rokovskimi skupinami “zaskvotali” opuščeno zgradbo nekdanje občine, je izjemna, saj je iz kroga posameznikov, ki smo se tam družili, zrasel širši krog odprtih, tolerantnih in še danes kreativnih in uspešnih posameznikov. Izgrede pa so kvečjemu povzročili tisti, ki so ob poznih večernih urah prilomastili z bližnje vaške veselice.
In spoštovani stanovalci v bližini, ko boste, tako kot sem sam, spoznali, da se vaš otrok lahko vključi v prostovoljne dejavnosti in nesebično pomaga otrokom, ki imajo težave pri učenju, boste morda spremenili svoje mnenje o Pekarni. Kot profesor na univerzi sem s študenti medijskih komunikacij zaključno prireditev projekta Srečanje z ustvarjalcem priredil v dvorani Gustaf v Pekarni in spoznal, da je okolje spodbudilo kreativnost, ki je v konvencionalnem šolskem okolju ne bi mogel doseči (medijski prispevek na Štajec.tv). Vredno je na stvari gledati širše.
Zaključek: Pekarni in njenim ustvarjalcem je potrebno dati in možnost priložnost in možnost, da se razvije, kot je jasno zapisano v zgornjih treh alineah.
