Umetniki so v Pekarni pričarali alternativni, čudaški lunapark z rokoborbo v blatu, bradatimi ženskami, bobnarskim dvobojem in še marsičim drugim
Foto: (Janko Rath)"Naš cilj je bil ironično obrniti vloge občinstva in nastopajočih, tako da se na koncu ne ve, kdo je pravi čudak, tisti, ki gleda, ali tisti, ki nastopa," je razložil Paul Destieu, eden od ustvarjalcev Šova čudakov v Pekarni.Mariborsko alternativno kulturno središče Pekarna je pretekli konec tedna gostilo lunapark. A to ni bil lunapark z vrtiljakom in avtomobili za zaletavanje, kot smo ga navajeni, ampak umetniški. "Želeli smo ustvariti malo drugačen, čudaški lunapark. Nekakšno parodijo institucionalnega, vsakdanjega zabavišča," je povedal Olivier Tura, francoski umetnik, ki v Pekarni deluje v sklopu delovne skupine La Vitrine, ene od partneric pri projektu Sloveniarof.Projekt alternativnega lunaparka Sloveniarof je slovenska različica francoskega Eniarofa, ki je gostoval v Parizu, Marseillu in Provansi. "Na zadnjem Eniarofu v Provansi smo se odločili za Pekarno, ki je odličen prostor za tovrstne alternativne projekte. Sloveniarof smo hoteli narediti tudi septembra v Metelkovi mestu v Ljubljani, a žal ne bomo imeli časa," je razložil Tura. Pobudnik Eniarofa je Antonin Fourneau, ki mu je uspelo skleniti partnerstvo s francosko dekorativno-umetniško šolo iz Pariza (INSAD). "Glavni cilj našega projekta je seveda umetnost, na drugem mestu pa veliko zabave. Združujemo več vrst umetnosti, od plastične, klasične do dizajniranja in multimedijske umetnosti," je dejal Fourneau. Umetniki, ki so v Slovenijo pripotovali iz Francije, ZDA, Avstrije in Velike Britanije ter združili moči s slovenskimi ustvarjalci, morajo ves lunapark sestaviti sami, pri tem pa uporabljajo odpadne in rabljene materiale. "Nekaj materiala smo pripeljali s seboj, večino pa smo dobili ali kupili tukaj. Sklenili smo nekaj partnerstev, preostalo pa smo dobili od donatorjev in vez," je pojasnil Tura.
Umetniki so lunapark v umetniških skupinah ustvarjali deset dni. Najbolj je ob prihodu v Pekarno v oči padel ring za bobnarski dvoboj. Max je s sodelavci predelal videoigrico Tekken tako, da si jo namesto s kontrolno ročico igral z udarci na posamezno vrsto bobna. Ob ringu je stal Cabaret Cui-cuii (Kabare ptiček po slovensko), po besedah Olivierja "najmanjše koncertno prizorišče na svetu". Kockasta, kartonska škatla s stranicami, dolgimi približno dva metra, je bila pripravljena za koncert tričlanskega benda in čim več občinstva. "Enkrat nas je bilo notri 28, pa še plesali smo kot nori," je razložil eden od ustvarjalcev. Na dvorišču Pekarne smo našli tudi ristanc za ustvarjanje glasbe, pisateljsko klop z izjemnim ozvočenjem "za lažje mišljenje" in Kraljevski klub rokoborbe, kjer sta se dve maskirani dekleti borili v blatu.V prostoru Hladilnica si se lahko udeležil tekmovanja v jedi hrenovk v prašičjem kostumu, brcal si žogo, ki je spuščala glasove, zelo pristno si lahko zaigral "prastaro" videoigrico Hyperolimpic, saj si moral na sto metrov teči kar sam na posebnem podestu, ustvarjal si glasbo z lasuljo in še marsikaj drugega. Kot vsak pravi lunapark je tudi ta imel "freakshow", revijo čudakov, ki je bila vrhunec večera. Nastopili sta dve glasbeni skupini, sestavljeni iz samih čudakov, pa tudi legendarne bradate ženske. "Naš cilj je bil ironično obrniti vloge občinstva in nastopajočih, tako da se na koncu ne ve, kdo je pravi čudak, tisti, ki gleda, ali tisti, ki nastopa," je razložil Paul Destieu, eden od ustvarjalcev Šova čudakov.
ŽIGA BRDNIK
ŽIGA BRDNIK
