nedelja, oktober 29, 2006
sreda, oktober 18, 2006
torek, oktober 10, 2006
ponedeljek, julij 24, 2006
četrtek, junij 29, 2006
Prenova obstala na mrtvi točki
Večer, 29.junij 2006m (pdf)
V proračunu za leto 2006 ni bilo predvidenih sredstev za prenovo kompleksa Pekarna
Kdaj bo Pekarna obnovljena, ni znano - V
prašanje Pekarne povezano z dejstvom, da Maribor še vedno nima izdelanega razvojnega načrta v kulturi
"Leto dni je minilo, odkar smo nazadnje pisali o načrtovani prenovi kompleksa Pekarna in obenem leto dni od odprtja razstave natečajnih arhitekturnih del za njeno prenovo. Na občini, ki je lastnik kompleksa, želijo, da Pekarna postane sodoben kulturni center z več objekti in s samostojno in neodvisno kulturno produkcijo, vendar je, kot kaže, do te uresničitve še dolga pot. Prenova Pekarne je za zdaj obstala na mrtvi točki. Vodja referata za kulturo mestne občine Maribor" Bojan Labović je pojasnil, da so "pristojne službe za kulturo že v letošnjem letu načrtovale izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za prenovo kulturnega kompleksa Pekarna, vendar v proračunu za leto 2006 žal ni bilo sredstev za ta namen". Prenova se bo tako premaknila v leto 2007. Na vprašanje, ali je že narejen finančni načrt za prenovo in ali je občina že kandidirala za državna ali mednarodna finančna sredstva, je Labović dejal, da bo "treba najprej pripraviti kompletno projektno dokumentacijo, ki je obvezna pred pričetkom gradnje, šele na osnovi te se bo pripravila tudi preciznejša analiza in strategija finančnega načrtovanja izgradnje, tako v smislu gradnje po fazah kot pridobivanja morebitnih evropskih in državnih sredstev". Koliko finančnih sredstev bo potrebnih za prenovo Pekarne, še ni znano. Tudi ni znano, kdaj bo center zaživel v takšni obliki, kot so si ga zamislili arhitekti. Vse, kar nam je uspelo izvedeti, je, da se bo prenova najverjetneje pričela s prireditvenim centrom Gustaf in objektom Hladilnica, kamor naj bi se po arhitekturnih idejnih načrtih prenove tudi preselila uprava kompleksa in plesne dejavnosti, ki v Mariboru nimajo ustreznih prostorov. Kdaj, se ne ve.
Kot kaže, tudi še ni jasno, kdo bo izdelal celotno strategijo delovanja bodočega kulturnega centra, ali bo to občina, država ali kulturniki, in kdo bo bodoči upravljavec centra ter kakšen bo status centra. "Prihodnji upravno-organizacijski status organizacijskega središča, ki naj bi omogočal delovanje predvsem dejavnikom neinstitucionalne kulture in moral prevzeti podporo deficitarnim kulturnim praksam, je odvisen tako od celotnega načrtovanja kot dinamike in faznosti prenove," je v besedah skromen Labović. Vodja referata za kulturo je še dejal, da je končni cilj ustanovitev sodobnega kulturnega centra, ki bi opravljal predvsem upravno-produkcijske-tehnične funkcije in koordinacije ter "bdel nad tem, da se programski del v Pekarni opravlja na dovolj kvalitetni ravni". "
"Borut Wenzel, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, ki je zgolj ena izmed pekarniških organizacij, izpelje pa večino tamkajšnjih prireditev in dogodkov, je povedal, da se pogoji za delovanje Pekarne še vedno niso izboljšali: "Uporabniki v kompleksu delujemo v duhu dobrega gospodarja, skrbimo za njeno vzdrževanje, občina pa vanj ne investira." Ob tem je pripomnil, da naj bi znotraj posameznih oddelkov na občini obstajali gradbeni in komunalni lobiji, ki bistveno vplivajo na potek adaptacije Pekarne in obstoj tovrstnih lokacij na mestu: "Menim, da na občini obstajajo posamezniki, ki bi jim zelo ustrezalo, da bi se na območju Pekarne zgradila profitna stanovanja," je dejal Wenzel.
Wenzel meni, da so se prenove Pekarne lotili z napačnega konca; "namesto o vsebinah se govori le o objektih". S tem je želel povedati, da mesto Maribor še vedno nima razvojnega načrta v kulturi, kar vpliva tudi na Pekarno, njeno trenutno in prihodnje delovanje. "Vprašanje je tudi, kdaj se bo pričel proces prenove, glede na to, da občina še nima izdelanega proračuna za leto 2007. Po mojem mnenju je do prenove Pekarne še nekaj let," je prepričan Borut Wenzel.
Nataša Rižnar
V proračunu za leto 2006 ni bilo predvidenih sredstev za prenovo kompleksa Pekarna
Kdaj bo Pekarna obnovljena, ni znano - V
prašanje Pekarne povezano z dejstvom, da Maribor še vedno nima izdelanega razvojnega načrta v kulturi
"Leto dni je minilo, odkar smo nazadnje pisali o načrtovani prenovi kompleksa Pekarna in obenem leto dni od odprtja razstave natečajnih arhitekturnih del za njeno prenovo. Na občini, ki je lastnik kompleksa, želijo, da Pekarna postane sodoben kulturni center z več objekti in s samostojno in neodvisno kulturno produkcijo, vendar je, kot kaže, do te uresničitve še dolga pot. Prenova Pekarne je za zdaj obstala na mrtvi točki. Vodja referata za kulturo mestne občine Maribor" Bojan Labović je pojasnil, da so "pristojne službe za kulturo že v letošnjem letu načrtovale izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za prenovo kulturnega kompleksa Pekarna, vendar v proračunu za leto 2006 žal ni bilo sredstev za ta namen". Prenova se bo tako premaknila v leto 2007. Na vprašanje, ali je že narejen finančni načrt za prenovo in ali je občina že kandidirala za državna ali mednarodna finančna sredstva, je Labović dejal, da bo "treba najprej pripraviti kompletno projektno dokumentacijo, ki je obvezna pred pričetkom gradnje, šele na osnovi te se bo pripravila tudi preciznejša analiza in strategija finančnega načrtovanja izgradnje, tako v smislu gradnje po fazah kot pridobivanja morebitnih evropskih in državnih sredstev". Koliko finančnih sredstev bo potrebnih za prenovo Pekarne, še ni znano. Tudi ni znano, kdaj bo center zaživel v takšni obliki, kot so si ga zamislili arhitekti. Vse, kar nam je uspelo izvedeti, je, da se bo prenova najverjetneje pričela s prireditvenim centrom Gustaf in objektom Hladilnica, kamor naj bi se po arhitekturnih idejnih načrtih prenove tudi preselila uprava kompleksa in plesne dejavnosti, ki v Mariboru nimajo ustreznih prostorov. Kdaj, se ne ve.
Kot kaže, tudi še ni jasno, kdo bo izdelal celotno strategijo delovanja bodočega kulturnega centra, ali bo to občina, država ali kulturniki, in kdo bo bodoči upravljavec centra ter kakšen bo status centra. "Prihodnji upravno-organizacijski status organizacijskega središča, ki naj bi omogočal delovanje predvsem dejavnikom neinstitucionalne kulture in moral prevzeti podporo deficitarnim kulturnim praksam, je odvisen tako od celotnega načrtovanja kot dinamike in faznosti prenove," je v besedah skromen Labović. Vodja referata za kulturo je še dejal, da je končni cilj ustanovitev sodobnega kulturnega centra, ki bi opravljal predvsem upravno-produkcijske-tehnične funkcije in koordinacije ter "bdel nad tem, da se programski del v Pekarni opravlja na dovolj kvalitetni ravni". ""Borut Wenzel, direktor zavoda Pekarna magdalenske mreže, ki je zgolj ena izmed pekarniških organizacij, izpelje pa večino tamkajšnjih prireditev in dogodkov, je povedal, da se pogoji za delovanje Pekarne še vedno niso izboljšali: "Uporabniki v kompleksu delujemo v duhu dobrega gospodarja, skrbimo za njeno vzdrževanje, občina pa vanj ne investira." Ob tem je pripomnil, da naj bi znotraj posameznih oddelkov na občini obstajali gradbeni in komunalni lobiji, ki bistveno vplivajo na potek adaptacije Pekarne in obstoj tovrstnih lokacij na mestu: "Menim, da na občini obstajajo posamezniki, ki bi jim zelo ustrezalo, da bi se na območju Pekarne zgradila profitna stanovanja," je dejal Wenzel.
Wenzel meni, da so se prenove Pekarne lotili z napačnega konca; "namesto o vsebinah se govori le o objektih". S tem je želel povedati, da mesto Maribor še vedno nima razvojnega načrta v kulturi, kar vpliva tudi na Pekarno, njeno trenutno in prihodnje delovanje. "Vprašanje je tudi, kdaj se bo pričel proces prenove, glede na to, da občina še nima izdelanega proračuna za leto 2007. Po mojem mnenju je do prenove Pekarne še nekaj let," je prepričan Borut Wenzel.
Nataša Rižnar
četrtek, maj 25, 2006
Kratka zgodovina festivala Magdalena
Večer, 25.5.2006 (pdf)
1999:
Prvi festival Magdalena se je zgodil v Pekarni: razstave v Lubadarju, okrogla miza v Hiši galeriji in predavanja v Teatru za voglom. Obiskovalce je pričakal nov WC v Gustafu. Predavali so" Aleš Debeljak, ob zvokih Satieja je o minimalizmu v oblikovanju govoril" Ranko Novak, na Magdaleni pa so se prvič zbrali slovenski študentski mediji. Prijavljenih je bilo "neverjetnih" 419 del, od katerih je bilo veliko narejenih prav za festival. V Gustafu so prepevali Ana Pupedan." Janez Čadež se je zapisal v zgodovino kot prvi prejemnik glavne nagrade - magdalene, za tiskani oglas Natikači.
2000:
V osrednjem tekmovanju drugega festivala je sodelovalo 390 del, glavno nagrado je prejela serija samopromocijskih oglasov avtorice" Petje Selan. Eden od njih (goreči koktejl v obliki ženskega mednožja) je naslednje leto (2001), kot plakat za festival, dvignil nekaj prahu, povzročil moralno dilemo pri vodstvu lokalnega komunalnega podjetja in vzpodbudil podjetniško žilico med mariborskimi klošarji (menda so jih - če so uspeli prehiteti delavce, ki so jih odstranjevali po nalogu modrega vodstva Snage - trgali in preprodajali za kar lep denar).
2001:
Magdalena je prvič mednarodna, na tekmovanju so se pomerili Slovenci, Hrvati, Jugoslovani, Avstrijci, Islandci, Poljaki in Britanci, prijavljenih pa je bilo 611 del. Žiriji je predsedoval" Dušan Jovanovič, ki že vrsto let dela in živi na Finskem, nekaj let kasneje tudi avtor na razpisu izbranega predloga za novo slovensko zastavo. Na tekmovanju so se prvič zgodili kreativni razpisi, ki odpirajo nove teme. Magdaleno so osvojili poljski avtorji" Filip Gebski, Jacek Dyga in" Kamila Komaiszko s TV-oglasom za laško pivo: Svetlo-temno. Mladim sta med drugimi predavala" Paolo Pininfarina iz znamenite oblikovalske hiše, ki ima med drugim na vesti nekaj modelov Ferrarijev in belo tehniko Gorenja, ter" Tom Liacas iz Adbusters Media Foundation.
2002:
Mednarodna konkurenca se je zaostrila še s prihodom avtorjev iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Romunije, Avstralije in Rusije, na četrti Magdaleni je tekmovalo 584 del." Trevor Beattie je okaral stare prdce," Slavimir Stojanovič pa je predstavil svoj projekt Minus in Futro." Simon Anholt je po predsedovanju žiriji še predaval o nemogoči nujnosti, oblikovanju podobe držav.
2003:
Na festival, ki je bil otvorjen v šahovskem slogu, je bilo prijavljenih 784 del. Glasbeno so dogajanje popestrili Raya, Yazoo, Psyhopath in beograjski Darkwood Dub. Razvpiti" Frederic Beigbeder je predstavil knjigo o svojih poteh in stranpoteh, chef Benjamin pa je kuhal šparglje in pripravljal sladico iz češenj.
2004:
Del je bilo 583, začela so prihajati tudi iz Irana, Švice in Bolgarije, Francije... Magdaleno, zlati modrc za najboljši logotip in za najboljši dizajn, si je prislužil logotip za Otvoreni Radio Nevia Marasovića. Iz Francije je prišel šef oblikovalskega oddelka Peugeota, ki je prav ta čas lansiral nov model z oznako 407 - menda je bil pred Narodnim domom prvič predstavljen slovenski javnosti." David Berman, sicer predsednik žirije, je za nameček predaval še o orožju za masovno uničenje.
2005:
Na festivalu so se na ločeni razstavi Undo (New Serbian Aesthetics) in Commonication (Vladan Srdić) predstavili mladi srbski oblikovalci, ki so v preteklih letih redno sodelovali v tekmovalnem delu festivala. Predsednik žirije, ki je ocenjevala 645 prijavljenih del, je bil Romun" Bogdan Naumovici. To leto je Magdalena gostila pisca popularne knjige Creative City in vrste drugih publikacij na temo razvoja mest" Charlesa Landryja. Magdaleno je pobral preprost, a hudomušen oglas Kosilo, za kondome Durex, hrvaškega avtorja" Danijela Vukoviča.
1999:
Prvi festival Magdalena se je zgodil v Pekarni: razstave v Lubadarju, okrogla miza v Hiši galeriji in predavanja v Teatru za voglom. Obiskovalce je pričakal nov WC v Gustafu. Predavali so" Aleš Debeljak, ob zvokih Satieja je o minimalizmu v oblikovanju govoril" Ranko Novak, na Magdaleni pa so se prvič zbrali slovenski študentski mediji. Prijavljenih je bilo "neverjetnih" 419 del, od katerih je bilo veliko narejenih prav za festival. V Gustafu so prepevali Ana Pupedan." Janez Čadež se je zapisal v zgodovino kot prvi prejemnik glavne nagrade - magdalene, za tiskani oglas Natikači.

2000:
V osrednjem tekmovanju drugega festivala je sodelovalo 390 del, glavno nagrado je prejela serija samopromocijskih oglasov avtorice" Petje Selan. Eden od njih (goreči koktejl v obliki ženskega mednožja) je naslednje leto (2001), kot plakat za festival, dvignil nekaj prahu, povzročil moralno dilemo pri vodstvu lokalnega komunalnega podjetja in vzpodbudil podjetniško žilico med mariborskimi klošarji (menda so jih - če so uspeli prehiteti delavce, ki so jih odstranjevali po nalogu modrega vodstva Snage - trgali in preprodajali za kar lep denar).
2001:
Magdalena je prvič mednarodna, na tekmovanju so se pomerili Slovenci, Hrvati, Jugoslovani, Avstrijci, Islandci, Poljaki in Britanci, prijavljenih pa je bilo 611 del. Žiriji je predsedoval" Dušan Jovanovič, ki že vrsto let dela in živi na Finskem, nekaj let kasneje tudi avtor na razpisu izbranega predloga za novo slovensko zastavo. Na tekmovanju so se prvič zgodili kreativni razpisi, ki odpirajo nove teme. Magdaleno so osvojili poljski avtorji" Filip Gebski, Jacek Dyga in" Kamila Komaiszko s TV-oglasom za laško pivo: Svetlo-temno. Mladim sta med drugimi predavala" Paolo Pininfarina iz znamenite oblikovalske hiše, ki ima med drugim na vesti nekaj modelov Ferrarijev in belo tehniko Gorenja, ter" Tom Liacas iz Adbusters Media Foundation.
2002:
Mednarodna konkurenca se je zaostrila še s prihodom avtorjev iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Romunije, Avstralije in Rusije, na četrti Magdaleni je tekmovalo 584 del." Trevor Beattie je okaral stare prdce," Slavimir Stojanovič pa je predstavil svoj projekt Minus in Futro." Simon Anholt je po predsedovanju žiriji še predaval o nemogoči nujnosti, oblikovanju podobe držav.
2003:
Na festival, ki je bil otvorjen v šahovskem slogu, je bilo prijavljenih 784 del. Glasbeno so dogajanje popestrili Raya, Yazoo, Psyhopath in beograjski Darkwood Dub. Razvpiti" Frederic Beigbeder je predstavil knjigo o svojih poteh in stranpoteh, chef Benjamin pa je kuhal šparglje in pripravljal sladico iz češenj.
2004:
Del je bilo 583, začela so prihajati tudi iz Irana, Švice in Bolgarije, Francije... Magdaleno, zlati modrc za najboljši logotip in za najboljši dizajn, si je prislužil logotip za Otvoreni Radio Nevia Marasovića. Iz Francije je prišel šef oblikovalskega oddelka Peugeota, ki je prav ta čas lansiral nov model z oznako 407 - menda je bil pred Narodnim domom prvič predstavljen slovenski javnosti." David Berman, sicer predsednik žirije, je za nameček predaval še o orožju za masovno uničenje.
2005:
Na festivalu so se na ločeni razstavi Undo (New Serbian Aesthetics) in Commonication (Vladan Srdić) predstavili mladi srbski oblikovalci, ki so v preteklih letih redno sodelovali v tekmovalnem delu festivala. Predsednik žirije, ki je ocenjevala 645 prijavljenih del, je bil Romun" Bogdan Naumovici. To leto je Magdalena gostila pisca popularne knjige Creative City in vrste drugih publikacij na temo razvoja mest" Charlesa Landryja. Magdaleno je pobral preprost, a hudomušen oglas Kosilo, za kondome Durex, hrvaškega avtorja" Danijela Vukoviča.
Naročite se na:
Objave (Atom)







