Večer, 31.avgust 2005
Danes, v sredo, ob 12. uri se bo v razstavnem salonu v Grajski ulici 7 na tiskovni konferenci, ki je dostopna širši javnosti, predstavil mojster gongov in svetovni ambasador miru Don Conreaux iz New Yorka. Ob 20.30 bo v klubu KGB mogoče poslušati zvoke gongov. Don Conreaux bo imel tam koncert z naslovom Gong sutra. Gong je starodaven inštrument, katerega zvok se je širil po svetu že 3500 let pred našim štetjem. Ob poslušanju njegovih zvokov naj bi izgubili občutek fizičnosti in težnosti, časovnega toka, harmoniziral naj bi delovanje čaker, organov, čustev in uma. Mojster gonga bo jutri, v četrtek, ob 20.30 nastopil še v Pekarni, v dvorani Gustav.
sreda, avgust 31, 2005
torek, avgust 30, 2005
V Pekarni prvi Festival eksperimentalnega giba
Večer, 30.avgust 2005 (pdf)
Od 23. do 25. septembra bo v prostorih kulturnega centra Pekarna v Mariboru prvi festival eksperimentalnega giba NagiB. Na tridnevnem dogajanju se bodo zvrstile štiri gibalno-plesne predstave domačih in tujih ustvarjalcev, fotografska razstava BigGib z že uveljavljenimi fotografi, projekcije filmov skupin Superamas, Enknap in slovenskega ustvarjalca Jurija Konjarja ter dve dvodnevni delavnici gostujočih umetnikov Katrine Brown in Phillipa Riera.Festival združuje slovenska in mednarodna vidna ter priznana imena s področja uprizoritvene umetnosti in tudi mlade ustvarjalce, s tem pa spodbuja, da svoje delo predstavijo tudi lokalni umetniki. Težnja festivala je iskanje novih poti združevanja plesno-gibalne odrske umetnosti z alternativnimi vidiki razvoja uprizoritvene umetnosti in združevanja gibalno-plesne umetnosti z drugimi mediji. Prav pridih eksperimentalnosti ponuja možnost odpiranja novih ustvarjalnih kanalov in skupaj s prostorom, ki ga nudi kot prizorišče Pekarna, dopušča alternativno izražanje s telesnim medijem - gibom.
Nataša Rižnar
Od 23. do 25. septembra bo v prostorih kulturnega centra Pekarna v Mariboru prvi festival eksperimentalnega giba NagiB. Na tridnevnem dogajanju se bodo zvrstile štiri gibalno-plesne predstave domačih in tujih ustvarjalcev, fotografska razstava BigGib z že uveljavljenimi fotografi, projekcije filmov skupin Superamas, Enknap in slovenskega ustvarjalca Jurija Konjarja ter dve dvodnevni delavnici gostujočih umetnikov Katrine Brown in Phillipa Riera.Festival združuje slovenska in mednarodna vidna ter priznana imena s področja uprizoritvene umetnosti in tudi mlade ustvarjalce, s tem pa spodbuja, da svoje delo predstavijo tudi lokalni umetniki. Težnja festivala je iskanje novih poti združevanja plesno-gibalne odrske umetnosti z alternativnimi vidiki razvoja uprizoritvene umetnosti in združevanja gibalno-plesne umetnosti z drugimi mediji. Prav pridih eksperimentalnosti ponuja možnost odpiranja novih ustvarjalnih kanalov in skupaj s prostorom, ki ga nudi kot prizorišče Pekarna, dopušča alternativno izražanje s telesnim medijem - gibom.
Nataša Rižnar
ponedeljek, avgust 22, 2005
Nakupovalni center Pekarna
Večer, 22.avgust 2005 (pdf)
Umetniki mi grejo na živce. Zakaj? Da ne bi kdo mislil, da gre za averzijo do lastnega polja aktivnosti. Ne. Umetnik v zgolj romantičnem smislu pojmovanja umetnosti nikoli ni obstajal. Še posebej pa je to prišlo do izraza v moderni družbi. To ni diskriminacija v ortodoksnem smislu. Črnobela tehnika v praksi nikoli ne vzdrži, ampak vseeno: po izkušnjah sodeč lahko današnje ustvarjalce delim na trgovce in umetnike. To ni delitev po poklicnem razlikovanju, temveč po duhovnem sprejemanju sveta. In kaj mislite, kateri so pravi umetniki? Trgovci. Za umetnike pa še ne vem, kam bi jih ali bomo stlačili. Umetnik dandanašnji ne predstavlja zgolj romantičnega umetniškega ustvarjanja, to mora združevati z menedžerskimi sposobnosti, biti mora sam sebi promotor, torej mora imeti smisel za PR, mora biti sposoben konceptualnega razmišljanja, mora planirati, mora se reklamirati, mora znati delati z mediji, mora sam sebe zaposlovati, nabavljati materiale in prodajati svoje izdelke, mora imeti politične diplomatske sposobnosti. Skratka mora biti trgovec, kajti konec koncev vse te veščine v moderni družbi pomenijo uspešnost v trgovanju.Vsaka kulturna proizvodnja, ne glede na to, kako neprofitna je, mora v končni fazi funkcionirati kot podjetje. Ekonomija pa nikoli ni bila zgolj ekonomska kategorija, temveč nujno tudi politična. Kdor pristopa k svojemu delu v zgolj romantičnem smislu ustvarjalca umetnika, ima potem probleme s tem, kako svoje delo predstaviti v javnosti. Če pa umetniško delo ni dostopno javnosti, potem ne obstaja. Iz tega izhaja nerazumljenost umetnika, ki jo umetnik dobi nazaj kot narcisistično zrcalno podobo lastne projekcije. Zdaj se lahko zapre v svoj krog in res postane nerazumljen.Zakaj alternativna kultura, multikultura, subkultura, aja, zadnji hit je urbana kultura. Terminologija se širi kot plevel. Zakaj braniti prostore drugačnosti? Kakšne in katere drugačnosti? Če priznavaš drugačnost, pristajaš na družbo reality showa, kjer je ta drugačnost eksponirana kot eksces dnevnih novic, na katerih jaha tudi aktualna politika. Če si, kar si, potem nisi drugačen, ampak si sebi enak. Sebi pa si enak pod vplivom tega, kar te obdaja. Obdajajo nas mediji in razmere reality showa. Torej moramo sami sebi najprej priznati, da smo produkti časa in okolja. Vsled tega je vprašljiva kritika potrošniške družbe, saj lahko hitro zapade v patetiko, če ne opozarja na vsebino problema. Če se bori denimo za drugačen prostor kulture, lahko to označimo kot izstop iz sistema. Ob tem vemo da je zgodovina popularne ali zgolj kulture na empiričnih primerih dokazala, da gre zgolj za prevzem vzvodov odločanja, zavzemanja pozicij v družbi, prevzem oblasti. Včasih so to imenovali razvoj ali napredek. Izstop iz sistema torej ni mogoč oziroma pomeni neaktivnost. Izstop je lahko nevključevanje v družbene procese (iz družbene perspektive čisto "luzerstvo"), izolacija. Izstop iz sistema je izničenje samega sebe, je samomor. Tudi za ta korak so se v preteklem letu v Mariboru nekateri umetniki odločili. Vendar ne z razlogi premišljenega teoretičnega diskurza, temveč zaradi osebnih in materialnih socialnih razmer na tržišč. Eni od gnilih jajc z lobiranjem živijo kot kralji, drugi pa svojih jajc ne zmorejo prodati in jim ne preostane drugega kot žreti gnial jajca. Če vidite stvari tako, lahko skočite v Dravo ob izbranem času, denimo med ognjemetom.Če izstop iz sistema ni mogoč, je treba zastaviti boj za svoje interese kot ekonomsko kategorijo. Torej z instrumentom kapitalistične družbe. Kar pomeni - upoštevati ekonomske kategorije pri filozofskem konceptualnem in prostorskem projektiranju kulturnih projektov.Tako pridemo do primera mariborske Pekarne, ki vibrira pod zadnjim aktualnim dogodkom - javno predstavitvijo načrtov za obnovo multikulturnega kompleksa Pekarne ali MKC Pekarna ali kako že?! Na razstavi arhitekturnih rešitev, ki so prispele na razpis (samo štiri?!), smo lahko videli, kako naj bi Pekarna izgledala pod novim dizajnom mladih arhitektov. Predstavljeni elaborati so se veliko bolj približali filozofiji ekonomije, kot se je boj civilnih iniciativ kdajkoli. V tem smislu bi se kulturniki od arhitektov lahko učili kot prvošolčki. Na prvi pogled (laičnega) opazovalca sodobnih urbanih rešitev so se vse razstavljene arhitektonske fantazije arhitektov zelo približale dizajnu nakupovalnih centrov (pa kako smo kritizirali Kolosej). Glede na to da nakupovalni centri ne propadajo kar tako, so rešitve vizionarske. Če pa gremo v realnost, pa so zgrešene v vseh temeljnih opornih točkah izgradnje kulturnega centra, ki naj bi imel svojo, kakršnokoli že, tradicijo. Še pijanemu punkerju je jasno, da:- bi morali upoštevati obstoječe stanje in ga funkcionalno nadgraditi,- da bi morali biti razpisni pogoji in rešitve v korelaciji s sedanjimi in bodočimi uporabniki,- da bi bilo treba upoštevati realnost odobritve in višine financiranja obnove (kako je že z Lutkovnim gledališčem?!),- da bi tako na občini Maribor kot v sami proizvodnji v Pekarni morali dati poudarek vsebinam oziroma konceptu, kulturni poslovni viziji takšnega centra,- da bi obnova morala potekati brez prekinitve programa, kakršenkoli v tem trenutku je,- da je vojašnica, ne glede na negativno družbeno vlogo, lahko tudi arhitekturni spomenik, saj je taka, kot je na pogled, očesu zanimiva.Pekarna potrebuje konkretno obnovo, kar pomeni kvalitetno instalirano vodo, elektriko, sanitarije, tehnično infrastrukturo za izvedbo prireditev, kar trdijo tudi vsi akterji. Ne potrebuje pa gradnje gradov v oblakih in visokolestečih brezosebnih dizajnov. Potrebuje tudi konkreten vložek v program, programsko prevrednotenje.Si zamislite rušenje objekta, ki naj bi ga obnovili? V vmesni fazi pa se nekaj zatakne, če pride do kakšne spremembe oblasti. To bi bilo dobro, saj bi se na izkušnji nekaj naučili. Dobili bi preverjen kader kulturnih menedžerjev. Si zamislite, da se nekomu dobesedno utrga in podtakne požar, saj gre vse prepočasi. Parcele, ki bi zazijale v mestu, so drage.Ne me basat. Kulturniki, alternativci ali kaj ste že, dajte postati trgovci, trdi pogajalci. Vsaj malo.
Dušan Hedl
Še pijanemu punkerju je jasno, da Pekarna potrebuje konkretno obnovo: vodo, elektriko, sanitarije, tehnično infrastrukturo za prireditve, ne potrebuje pa gradov v oblakih
Umetniki mi grejo na živce. Zakaj? Da ne bi kdo mislil, da gre za averzijo do lastnega polja aktivnosti. Ne. Umetnik v zgolj romantičnem smislu pojmovanja umetnosti nikoli ni obstajal. Še posebej pa je to prišlo do izraza v moderni družbi. To ni diskriminacija v ortodoksnem smislu. Črnobela tehnika v praksi nikoli ne vzdrži, ampak vseeno: po izkušnjah sodeč lahko današnje ustvarjalce delim na trgovce in umetnike. To ni delitev po poklicnem razlikovanju, temveč po duhovnem sprejemanju sveta. In kaj mislite, kateri so pravi umetniki? Trgovci. Za umetnike pa še ne vem, kam bi jih ali bomo stlačili. Umetnik dandanašnji ne predstavlja zgolj romantičnega umetniškega ustvarjanja, to mora združevati z menedžerskimi sposobnosti, biti mora sam sebi promotor, torej mora imeti smisel za PR, mora biti sposoben konceptualnega razmišljanja, mora planirati, mora se reklamirati, mora znati delati z mediji, mora sam sebe zaposlovati, nabavljati materiale in prodajati svoje izdelke, mora imeti politične diplomatske sposobnosti. Skratka mora biti trgovec, kajti konec koncev vse te veščine v moderni družbi pomenijo uspešnost v trgovanju.Vsaka kulturna proizvodnja, ne glede na to, kako neprofitna je, mora v končni fazi funkcionirati kot podjetje. Ekonomija pa nikoli ni bila zgolj ekonomska kategorija, temveč nujno tudi politična. Kdor pristopa k svojemu delu v zgolj romantičnem smislu ustvarjalca umetnika, ima potem probleme s tem, kako svoje delo predstaviti v javnosti. Če pa umetniško delo ni dostopno javnosti, potem ne obstaja. Iz tega izhaja nerazumljenost umetnika, ki jo umetnik dobi nazaj kot narcisistično zrcalno podobo lastne projekcije. Zdaj se lahko zapre v svoj krog in res postane nerazumljen.Zakaj alternativna kultura, multikultura, subkultura, aja, zadnji hit je urbana kultura. Terminologija se širi kot plevel. Zakaj braniti prostore drugačnosti? Kakšne in katere drugačnosti? Če priznavaš drugačnost, pristajaš na družbo reality showa, kjer je ta drugačnost eksponirana kot eksces dnevnih novic, na katerih jaha tudi aktualna politika. Če si, kar si, potem nisi drugačen, ampak si sebi enak. Sebi pa si enak pod vplivom tega, kar te obdaja. Obdajajo nas mediji in razmere reality showa. Torej moramo sami sebi najprej priznati, da smo produkti časa in okolja. Vsled tega je vprašljiva kritika potrošniške družbe, saj lahko hitro zapade v patetiko, če ne opozarja na vsebino problema. Če se bori denimo za drugačen prostor kulture, lahko to označimo kot izstop iz sistema. Ob tem vemo da je zgodovina popularne ali zgolj kulture na empiričnih primerih dokazala, da gre zgolj za prevzem vzvodov odločanja, zavzemanja pozicij v družbi, prevzem oblasti. Včasih so to imenovali razvoj ali napredek. Izstop iz sistema torej ni mogoč oziroma pomeni neaktivnost. Izstop je lahko nevključevanje v družbene procese (iz družbene perspektive čisto "luzerstvo"), izolacija. Izstop iz sistema je izničenje samega sebe, je samomor. Tudi za ta korak so se v preteklem letu v Mariboru nekateri umetniki odločili. Vendar ne z razlogi premišljenega teoretičnega diskurza, temveč zaradi osebnih in materialnih socialnih razmer na tržišč. Eni od gnilih jajc z lobiranjem živijo kot kralji, drugi pa svojih jajc ne zmorejo prodati in jim ne preostane drugega kot žreti gnial jajca. Če vidite stvari tako, lahko skočite v Dravo ob izbranem času, denimo med ognjemetom.Če izstop iz sistema ni mogoč, je treba zastaviti boj za svoje interese kot ekonomsko kategorijo. Torej z instrumentom kapitalistične družbe. Kar pomeni - upoštevati ekonomske kategorije pri filozofskem konceptualnem in prostorskem projektiranju kulturnih projektov.Tako pridemo do primera mariborske Pekarne, ki vibrira pod zadnjim aktualnim dogodkom - javno predstavitvijo načrtov za obnovo multikulturnega kompleksa Pekarne ali MKC Pekarna ali kako že?! Na razstavi arhitekturnih rešitev, ki so prispele na razpis (samo štiri?!), smo lahko videli, kako naj bi Pekarna izgledala pod novim dizajnom mladih arhitektov. Predstavljeni elaborati so se veliko bolj približali filozofiji ekonomije, kot se je boj civilnih iniciativ kdajkoli. V tem smislu bi se kulturniki od arhitektov lahko učili kot prvošolčki. Na prvi pogled (laičnega) opazovalca sodobnih urbanih rešitev so se vse razstavljene arhitektonske fantazije arhitektov zelo približale dizajnu nakupovalnih centrov (pa kako smo kritizirali Kolosej). Glede na to da nakupovalni centri ne propadajo kar tako, so rešitve vizionarske. Če pa gremo v realnost, pa so zgrešene v vseh temeljnih opornih točkah izgradnje kulturnega centra, ki naj bi imel svojo, kakršnokoli že, tradicijo. Še pijanemu punkerju je jasno, da:- bi morali upoštevati obstoječe stanje in ga funkcionalno nadgraditi,- da bi morali biti razpisni pogoji in rešitve v korelaciji s sedanjimi in bodočimi uporabniki,- da bi bilo treba upoštevati realnost odobritve in višine financiranja obnove (kako je že z Lutkovnim gledališčem?!),- da bi tako na občini Maribor kot v sami proizvodnji v Pekarni morali dati poudarek vsebinam oziroma konceptu, kulturni poslovni viziji takšnega centra,- da bi obnova morala potekati brez prekinitve programa, kakršenkoli v tem trenutku je,- da je vojašnica, ne glede na negativno družbeno vlogo, lahko tudi arhitekturni spomenik, saj je taka, kot je na pogled, očesu zanimiva.Pekarna potrebuje konkretno obnovo, kar pomeni kvalitetno instalirano vodo, elektriko, sanitarije, tehnično infrastrukturo za izvedbo prireditev, kar trdijo tudi vsi akterji. Ne potrebuje pa gradnje gradov v oblakih in visokolestečih brezosebnih dizajnov. Potrebuje tudi konkreten vložek v program, programsko prevrednotenje.Si zamislite rušenje objekta, ki naj bi ga obnovili? V vmesni fazi pa se nekaj zatakne, če pride do kakšne spremembe oblasti. To bi bilo dobro, saj bi se na izkušnji nekaj naučili. Dobili bi preverjen kader kulturnih menedžerjev. Si zamislite, da se nekomu dobesedno utrga in podtakne požar, saj gre vse prepočasi. Parcele, ki bi zazijale v mestu, so drage.Ne me basat. Kulturniki, alternativci ali kaj ste že, dajte postati trgovci, trdi pogajalci. Vsaj malo.
Dušan Hedl
sreda, julij 27, 2005
torek, julij 05, 2005
Premiera filma Čar iskrenega prijateljstva
Večer, 5.Julij 2005 (pdf)
V dvorani Gustaf mariborskega multikulturnega centra Pekarna bodo jutri, v sredo, 6. julija, ob 19. uri premierno predvajali film Čar iskrenega prijateljstva. Scenarij za igrani dokumentarec, nastal v lastni produkciji ustvarjalcev, je na podlagi lastnih izkušenj napisal Uroš Brumen, ki je odigral tudi glavno vlogo. Pri nastajanju filma, ki ga je režirala Nina Farič, je kot montažer sodeloval še Samo Pavlica Linč. Protagonist filma je bolnik s cerebralno paralizo, ki se poleg težav zaradi fizične prikrajšanosti srečuje še s predsodki in predpostavkami o duševni prizadetosti. Predvsem reakcije širše skupnosti na njegovo hendikepiranost mu v veliki meri otežujejo dosegati višje cilje, ki si jih je zastavil, a nekateri mu pri tem le pomagajo. Ogled premiere, ki se je bodo udeležili tudi ustvarjalci filma, je seveda brezplačen.
Darinko Kores Jacks
V dvorani Gustaf mariborskega multikulturnega centra Pekarna bodo jutri, v sredo, 6. julija, ob 19. uri premierno predvajali film Čar iskrenega prijateljstva. Scenarij za igrani dokumentarec, nastal v lastni produkciji ustvarjalcev, je na podlagi lastnih izkušenj napisal Uroš Brumen, ki je odigral tudi glavno vlogo. Pri nastajanju filma, ki ga je režirala Nina Farič, je kot montažer sodeloval še Samo Pavlica Linč. Protagonist filma je bolnik s cerebralno paralizo, ki se poleg težav zaradi fizične prikrajšanosti srečuje še s predsodki in predpostavkami o duševni prizadetosti. Predvsem reakcije širše skupnosti na njegovo hendikepiranost mu v veliki meri otežujejo dosegati višje cilje, ki si jih je zastavil, a nekateri mu pri tem le pomagajo. Ogled premiere, ki se je bodo udeležili tudi ustvarjalci filma, je seveda brezplačen.
Darinko Kores Jacks
četrtek, junij 30, 2005
Kultura - prostor, kjer je v ospredju človek
Večer,30.Junij 2005(pdf)
Mednarodno sodelovanje združenj za duševno zdravje
Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, ki v sklopu projekta Splet tradicije, dela in umetnosti sodeluje v mednarodnem programu Phare (Slovenije in Avstrije), si z gledališkimi predstavami prizadeva preseči tabuje na področju duševnega zdravja. Svojo predstavo so že uprizorili v Kranju in mariborski Pekarni, včeraj so z njo gostovali v Celovcu."Področje kulture je prostor, kjer je v ospredju človek in ne bolezen, zato je mogoče ravno tukaj povezati socialno izključene skupine s skupnostjo. Namen našega projekta je čezmejno sodelovanje ljudi s težavami v duševnem zdravju, kjer se učijo novih veščin in vključevanja v skupnost. Sodobna družba je namreč vedno bolj storilnostno naravnana in izključuje vse, ki ne morejo slediti njenim zahtevam," pravi Tadeja Kapun, koordinatorica dnevnega centra ŠentLent. Glavna dejavnost projekta je uprizoritev gledališke igre z naslovom Naj bo luč, ki poleg igre vključuje še glasbo, poezijo in razstavo izdelkov ročnega tkanja.V projektu Splet tradicije, dela in umetnosti sodelujejo Centri za duševno zdravje v skupnosti Gorenjske (Kranj, Radovljica), Savinjske doline (Celje), Podravja (Maribor) ter Avstrije (Celovec in Gradec). Do zaključka projekta, 31. avgusta letos, načrtujejo poleg predstav še okroglo mizo, ki bo julija v Mariboru, avgusta piknik na Gorenjskem in zatem še izdajo zbornika.
Gabrijel Toplak
Mednarodno sodelovanje združenj za duševno zdravje
Slovensko združenje za duševno zdravje Šent, ki v sklopu projekta Splet tradicije, dela in umetnosti sodeluje v mednarodnem programu Phare (Slovenije in Avstrije), si z gledališkimi predstavami prizadeva preseči tabuje na področju duševnega zdravja. Svojo predstavo so že uprizorili v Kranju in mariborski Pekarni, včeraj so z njo gostovali v Celovcu."Področje kulture je prostor, kjer je v ospredju človek in ne bolezen, zato je mogoče ravno tukaj povezati socialno izključene skupine s skupnostjo. Namen našega projekta je čezmejno sodelovanje ljudi s težavami v duševnem zdravju, kjer se učijo novih veščin in vključevanja v skupnost. Sodobna družba je namreč vedno bolj storilnostno naravnana in izključuje vse, ki ne morejo slediti njenim zahtevam," pravi Tadeja Kapun, koordinatorica dnevnega centra ŠentLent. Glavna dejavnost projekta je uprizoritev gledališke igre z naslovom Naj bo luč, ki poleg igre vključuje še glasbo, poezijo in razstavo izdelkov ročnega tkanja.V projektu Splet tradicije, dela in umetnosti sodelujejo Centri za duševno zdravje v skupnosti Gorenjske (Kranj, Radovljica), Savinjske doline (Celje), Podravja (Maribor) ter Avstrije (Celovec in Gradec). Do zaključka projekta, 31. avgusta letos, načrtujejo poleg predstav še okroglo mizo, ki bo julija v Mariboru, avgusta piknik na Gorenjskem in zatem še izdajo zbornika.
Gabrijel Toplak
sreda, junij 29, 2005
Boris Sovič - Urediti bo treba še Pekarno!
Večer, 29.Junij 2005 (pdf)
V seriji Večerovih razgovorov z nekaterimi znanimi Mariborčani o tegobah tega mesta, ki poteka v nadaljevanki s podnaslovom Maribor: siv, črn ali bel?, je povsem na koncu prišel na vrsto tudi naš župan Boris Sovič. V delu intervjuja je omenil tudi potrebo po ureditvi Pekarne. Izjavo si lahko preberete na izrezku iz časopisa, ki je pred vami, lahko pa se spustite v branje celotnega razgovora, ki je dosegljiv na zgornjem linku.
s
V seriji Večerovih razgovorov z nekaterimi znanimi Mariborčani o tegobah tega mesta, ki poteka v nadaljevanki s podnaslovom Maribor: siv, črn ali bel?, je povsem na koncu prišel na vrsto tudi naš župan Boris Sovič. V delu intervjuja je omenil tudi potrebo po ureditvi Pekarne. Izjavo si lahko preberete na izrezku iz časopisa, ki je pred vami, lahko pa se spustite v branje celotnega razgovora, ki je dosegljiv na zgornjem linku.
s
ponedeljek, junij 27, 2005
Odprto pismo Foruma za kulturno vizijo Maribora
Večer, 27. Junij 2005 (pdf)
V torek, 31. maja 2005, smo se na javni debati srečali ustvarjalci na področju kulture in predstavniki MOM. Naslov debate se je glasil stanje v kulturi - Preživetje kulturnih ponudnikov. Javna debata, ki jo je organiziral ZULK - Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, je potekala na Inštitutu za informacijske znanosti Maribor.Debate sta se s strani MOM udeležila g. Rajić, predstojnik Oddelka za družbene dejavnosti, in g. Danijel Sajko, županov svetovalec. Debate se je udeležila tudi ga. Zdenka Križanič. S strani kulturnikov, ki delujejo na področju Maribora, je bilo prisotnih 25 udeleženk in udeležencev. Natančen seznam je napisan v zapisniku javne debate, ki ga je mogoče dobiti na ZULK.Kulturniki smo izpostavili, da uspešno delo in razvoj, prav posebej pa izvedbo projektov v tekočem letu, najbolj zavira prepozna objava Javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov in akcij, ki jih sofinancira MOM iz dela proračuna namenjenega za kulturo. Ker smo kulturniki zaskrbljeni zaradi neodgovornega ravnanja pristojnih služb na MOM, smo na javni debati konstituirali Forum za kulturno vizijo Maribora.Forum za kulturno vizijo Maribora je nemudoma podal sledeče zahteve:- da pristojne službe MOM v bodoče izpeljejo javni razpis v skladu s Pravilnikom o postopkih financiranja akcij in projektov v kulturi v Mestni občini Maribor in razpis objavi do 31. oktobra za naslednje leto,- da se razpis oblikuje glede na predvidena sredstva in ne na proračunska sredstva. Tako ne sprejetje mestnega proračuna ne bo več razlog za nevzdržno zavlačevanje pri sofinanciranju na razpis prijavljenih projektov,- da pristojni na MOM podajo pojasnilo o zadržkih, ki so do sedaj onemogočali reševanje nastalih zapletov, v zvezi s projektinim razpisom za sofinanciranje kulturne dejavnosti v MOM,- da pristojni na MOM pojasnijo, kako bo projektni razpis izveden v letu 2005.
Andreja Čurin, predsednica ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Bogdan Čobal, ustvarjalec, Bojan Golčar, Mariborski radio študent, Boris Vezjak, Zofijini ljubimci, Borut Wenzel, Pekarna magdalenske mreže, Branko Korez, ustvarjalec, Branko Novak, Mešani pevski zbor Vocalis, Branko Padjan, DPD ROLLY, Breda Kolar, posameznica, David Delakorda, Mestni mladinski svet Maribor, Iztok Maroh, ustvarjalec, Klemen Završnik, Združenje za afirmacijo nenasilne glasbe Maribor, Metka Bogme, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mihael Rudl, ustvarjalec, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mira Muršič, ustvarjalka, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Miro Drevenšek, Društvo za kulturno vzgojo Krog, Peter Vernik, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Petra Kapš, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Saša Bezjak, ustvarjalka, Simona Šuc, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Vesna Ristič, Plesna izba Maribor, Damjan Cvetko, KID Modra Ptica, MKC Maribor, Dragica Marinič, Meta Gaberšek-Prosenc, UGM, Branimir Ritonja, Fotogalerija Stolp.
V torek, 31. maja 2005, smo se na javni debati srečali ustvarjalci na področju kulture in predstavniki MOM. Naslov debate se je glasil stanje v kulturi - Preživetje kulturnih ponudnikov. Javna debata, ki jo je organiziral ZULK - Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, je potekala na Inštitutu za informacijske znanosti Maribor.Debate sta se s strani MOM udeležila g. Rajić, predstojnik Oddelka za družbene dejavnosti, in g. Danijel Sajko, županov svetovalec. Debate se je udeležila tudi ga. Zdenka Križanič. S strani kulturnikov, ki delujejo na področju Maribora, je bilo prisotnih 25 udeleženk in udeležencev. Natančen seznam je napisan v zapisniku javne debate, ki ga je mogoče dobiti na ZULK.Kulturniki smo izpostavili, da uspešno delo in razvoj, prav posebej pa izvedbo projektov v tekočem letu, najbolj zavira prepozna objava Javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov in akcij, ki jih sofinancira MOM iz dela proračuna namenjenega za kulturo. Ker smo kulturniki zaskrbljeni zaradi neodgovornega ravnanja pristojnih služb na MOM, smo na javni debati konstituirali Forum za kulturno vizijo Maribora.Forum za kulturno vizijo Maribora je nemudoma podal sledeče zahteve:- da pristojne službe MOM v bodoče izpeljejo javni razpis v skladu s Pravilnikom o postopkih financiranja akcij in projektov v kulturi v Mestni občini Maribor in razpis objavi do 31. oktobra za naslednje leto,- da se razpis oblikuje glede na predvidena sredstva in ne na proračunska sredstva. Tako ne sprejetje mestnega proračuna ne bo več razlog za nevzdržno zavlačevanje pri sofinanciranju na razpis prijavljenih projektov,- da pristojni na MOM podajo pojasnilo o zadržkih, ki so do sedaj onemogočali reševanje nastalih zapletov, v zvezi s projektinim razpisom za sofinanciranje kulturne dejavnosti v MOM,- da pristojni na MOM pojasnijo, kako bo projektni razpis izveden v letu 2005.
Andreja Čurin, predsednica ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Bogdan Čobal, ustvarjalec, Bojan Golčar, Mariborski radio študent, Boris Vezjak, Zofijini ljubimci, Borut Wenzel, Pekarna magdalenske mreže, Branko Korez, ustvarjalec, Branko Novak, Mešani pevski zbor Vocalis, Branko Padjan, DPD ROLLY, Breda Kolar, posameznica, David Delakorda, Mestni mladinski svet Maribor, Iztok Maroh, ustvarjalec, Klemen Završnik, Združenje za afirmacijo nenasilne glasbe Maribor, Metka Bogme, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mihael Rudl, ustvarjalec, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Mira Muršič, ustvarjalka, ZULK - Združenje Ustvarjalnih ljudi na področju kulture, Miro Drevenšek, Društvo za kulturno vzgojo Krog, Peter Vernik, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Petra Kapš, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Saša Bezjak, ustvarjalka, Simona Šuc, TU društvo za promocijo in razvoj kulture, Vesna Ristič, Plesna izba Maribor, Damjan Cvetko, KID Modra Ptica, MKC Maribor, Dragica Marinič, Meta Gaberšek-Prosenc, UGM, Branimir Ritonja, Fotogalerija Stolp.
Naročite se na:
Objave (Atom)
