19 let težke odločitve, Večer 17. junij

19 let in težke odločitve

Pekarna je minuli konec tedna praznovala 19 let zasedbe kompleksa; pekarnarji se za obnovo vse bolj ogrevajo

Sašo Bizjak

Tudi ob sobotnem proslavljanju 19-letnice je bila Pekarna polna.

Mariborski alternativni center Pekarna, ki te dni sprejema odločitev, ali pristati na obnovo dveh objektov znotraj kompleksa, je minulo soboto na široko odprl vrata in zaznamoval svojo obletnico. Te dni namreč mineva 19 let, odkar so nekdanje vojaško oskrbno skladišče s pekarno zasedli mariborski alternativci.

V Pekarno so prišli predvsem tisti, ki tja zahajajo že dlje časa, na ustvarjalnih delavnicah so se jim pridružile najmlajše generacije. Za odrasle je bila pripravljena še lokostrelska stojnica, vsi pa so se lahko okrepčali z vegetarijansko enoločnico in drugimi jedmi. Športni navdušenci so se preizkusili v vožnji po notranjem poligonu s kolesi, rolkami in rolerji ali pa se odpravili na Pisto in v park na doživljajsko igrišče, kjer so jih čakale vaje iz potrpežljivosti. V Lubadarju so imeli prosto plezanje po steni, na zunanjih površinah Pekarne pa možnost udejstvovanja v različnih ekipnih športih.

Popoldan so v parku brali partizansko poezijo, pokazali pa tudi Desant na Drkovce. Zeitklub v Hladilnici je predstavil še projekt Računalniki za socialno ogrožene, Kulturno društvo MC IndiJanez pa Mednarodni prostovoljski delovni tabor MIKS, v okviru katerega je v Mariboru več mladih iz desetih evropskih držav. Sicer pa so v Hladilnici tudi predvajali dokumentarne filme in koncerte, zvečer so imeli tam in v Supernovi še jam session, na Pisti in pred MC pa še instalacije in performense. Zofijini ljubimci so poskrbeli za govorniški oder, Bukvarna Ciproš pa za izbor knjig na zunanji stojnici.

Velik del praznovanja je bil glasbeno obarvan, saj so se koncerti pekarniških skupin na Pisti kar vrstili. IndiJanez je postregel s koncertom glasbene šole KUD Coda, na katerem so sodelovali njeni učenci s svojimi starši,posebni gosti so bili Dalaj Eegol in Gušti ter skupina Happy ol'McWeasel. Nabito poln IndiJanez je bil dokaz, da umetniško medgeneracijsko sodelovanje deluje in da mladi glasbeniki uživajo v sodelovanju z znanimi glasbeniki. Pravzaprav je bila celotna Pekarna polna čez dan ter v večernih in nočnih urah, kar je pohvalil tudi Gušti, ki meni, da je treba podpirati predvsem kakovostno glasbo, pa naj bo ta rock ali katera druga zvrst.

Po praznovanju obletnice so pekarnarji v nedeljo popoldan znova zasedali na svojem Plenumu, kjer so še enkrat razpravljali o podpori obnovi Hladilnice in Lubadarja. Mestna uprava je namreč skoraj trimilijonsko investicijo pogojila s soglasjem uporabnikov, ti pa se minuli teden niso dokončno poenotili. Odločili so sicer, da s prenovo Lubadarja soglašajo pogojno, občinsko investicijo v Hladilnico pa najprej zavrnili. Na včerajšnji debati, kjer so že četrtič pretresli argumente za in proti, so pekarnarji pričakovali tudi mariborskega župana Andreja Fištravca, a ga niso dočakali. Od njega so med drugim pričakovali odgovor, ali je občina sploh pripravljena prisluhniti pogojem, pod katerimi bi uporabniki pristali na obnovo. Pekarnarji se sicer za obnovo vse bolj ogrevajo. Sedaj nanjo, sicer pod številnimi pogoji, pristajajo tudi uporabniki Hladilnice, ki bi radi zaščitili obstoječa umetniška dela, leseni strop v razstaviščnem prostoru, aktivno sodelovali pri obnovi, zlasti pa dobili zagotovilo, da se smejo po gradbenem posegu v prostore vrniti.

URŠULA GODEC, JASMINA CEHNAR

Vse ali nič, Večer, 15. junij

Vse ali nič

Marko Vanovšek

Burno in čustveno so se pekarnarji ta teden odzivali na ponudbo mariborske mestne uprave, ki je odločitev o nadaljevanju prenove alternativnega kulturnega centra taktično položila v roke uporabnikov. Sicer razklani alternativci so občini včeraj želeli žogico vreči nazaj, ji sporočiti, da nasprotujejo obnovi Hladilnice, z investicijo v Lubadarja pa soglašajo pogojno. A so si zadnji hip premislili. In že četrtič sklicali svoj Plenum. Verjetno zato, ker je občina vmes dala vedeti, naj vzamejo vse ali nič.

Tako se pekarniška zgodba ves teden vleče v stilu TV-limonade, neskončne drame, ki se napleta okoli že po petih minutah jasnega izida štorije. V danih razmerah druge pametne možnosti, kot da pekarnarji pristanejo na obnovo dotrajanega kompleksa, ne glede na vse pomisleke, namreč ni. Manevrski prostor so imeli alter kulturniki le v točki, da dorečejo pogoje za svoj pristanek. A so se o tem poenotili šele tretji dan svojih debat, prej pa v glavnem razvijali teorije zarote in tudi z žaljenjem ugotavljali, kdo je "pravi" pekarnar, kdo "pisarničar" in kdo ima večji privatizacijski apetit. Resnejše razprave o skupni viziji uporabnikov kompleksa, kaj šele realnih alternativah obnovi, pa ni bilo. Po drugi strani pa je odpor - neodločnost dela že refleksivno antioblastniških pekarnarjev - razumljiv. Izkušnje z upravno stavbo niso dobre, saj se kar nekaj uporabnikov po prenovi vanjo ni moglo vrniti. Pekarnarji, ki prav danes zaznamujejo 19-letnico zasedbe, imajo v rokah tudi odločitev, ki prinaša nekaj novega, nejasnega in bo zagotovo za zmeraj spremenila njihov domicil, vnesla drugačna pravila igre. Pravila, po katerih ne bo več dovolj samo biti, ampak bo obvezno treba tudi dati. Nazaj k skupnosti, s programi. Kar je za širše okolje najbrž boljše, za posameznike, še posebno tiste, ki jim je Pekarna vse, pa hud udarec, v najhujšem primeru morda celo nokavt za mariborsko alternativno sceno. Tako lahko ponujeni občinski "vse" za nekatere v tej zgodbi pomeni nič. In nasprotno.

Koliko pravil in novih fasad lahko preživi alternativa, lahko pokaže le čas. A občutek v razmerah, ko alternativci ne vedo, kaj bi pravzaprav radi, so navznoter in navzven sovražno nastrojeni ter ščitijo vsak svoje parcialne interese, je, da bi moral nekdo udariti po mizi. Je zdaj čas, da Fištravec spusti na plan tistega leva v ascendentu, ki "lahko enajst ur dnevno prespi v senci, ko pa zarjove, so vsi na miru"? Včasih je očitno potrebno tudi to. Pa čeprav, bogoskrunsko, v prostoru pekarniške avtonomije.

Jasmina Cehnar

Top 4 prioriteni projekti, Večer, 15. junij

Top 4 prioritetni projekti

Arhiv

Mestna uprava

• preplastitev in popravilo ulic in cest v mestu

• Mariborska

knjižnica Rotovž

• Mariborski otok

• obnova Pekarne

Andrej Fištravec,

župan 

• Mariborska

knjižnica Rotovž

• dokončanje obnove mariborskega gradu

• UGM

• obnova Pekarne

Robert Veselko,

arhitekt

• Mariborska

knjižnica Rotovž

• ureditev Glavnega trga s Koroško cesto

• obnova Pekarne

• Živa dvorišča

Matjaž Bertoncelj,

arhitekt

• Mariborska

knjižnica Rotovž

• dokončanje obnove mariborskega gradu

• brv Lent-Tabor

• UGM

Andrej Žižek, 

arhitekt

• širitev skupnostnih urbanih vrtov

• izboljšanje razstavišča Portal v Valvasorjevi ulici

• resna obravnava projekta GT 22 na Glavnem trgu

• obnova Pekarne

Kaja Pogačar,

arhitektka

• obnova pločnikov, trgov, asfalta po vsem mestu

• Mariborska knjižnica Rotovž

• ureditev cone brez prometa na Lentu

• dokončanje urejanja Koroške ceste

Sani Okretič 

Resulbegović, 

arhitekt

• dokončanje Koroške ceste in Glavnega trga

• ureditev prostorske instalacije v objektu Centrum, Ob jarku

• Maks

• ureditev kavarne v Mestnem parku, kjer je Akvarij-Terarij

Bogdan Reichenberg, arhitekt

• Mariborska knjižnica Rotovž

• prenova Glavnega trga z garažo

• UGM

• brv Lent-Tabor

Tomaž Kancler, arhitekt

• celostna ureditev starega mestnega jedra

• redefiniranje obrežja reke Drave in brv Lent-Tabor

• UGM ali Mariborska knjižnica v nekdanjih prostorih SDK

• ureditev prometa v prid pešcem in kolesarjem (ugo)

Sašo Bizjak

Marko Vanovšek

Marko Vanovšek

Marko Vanovšek

IGOR NAPAST

Janko Rath

"Obnova Pekarne je potrebna, ampak...", Večer, 14, junij

"Obnova Pekarne je potrebna, ampak ..."

Alternativci, ki že več dni žolčno debatirajo o usodi Pekarne, so bili do včeraj proti obnovi Hladilnice, se pa pogojno strinjajo z obnovo Lubadarja; občina: naj vzamejo vse ali nič

Sašo Bizjak

Želijo nas izgnati, pravijo nasprotniki obnove, zagovorniki pa: kdor bo imel dobre programe, se nima ničesar bati.

Potem ko je mariborski župan Andrej Fištravec odločitev, ali naj se obnova Pekarne nadaljuje ali ne, prepustil njenim uporabnikom, so ti v sredo nekaj pred polnočjo - po burni debati, trajajoči dva večera - oblikovali svoja stališča. A tudi ta še niso bila dokončna, saj so se včeraj sestali še enkrat. Občini bodo danes sporočili, da se pogojno strinjajo z obnovo objekta Lubadar, investicijo v Hladilnico pa najbrž zavrnili. Končno odločitev bodo sicer sprejeli do danes opoldan, je povedal Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez.

Želijo pisna zagotovila

Do tedaj so namreč možnost za spremembo stališča dali aktualnim uporabnikom Hladilnice, ki najbolj nasprotujejo obnovi, saj so prepričani, da bi obnova uničila tamkajšnjo subkulturo, obstoječa umetniška dela in unikatni leseni strop v razstaviščnem prostoru. Nasploh je bil ves čas razprave glavni pomislek, da poseg ne bo le gradbene narave, ampak tudi vsebinske. Da bo torej izbrisana "duša Pekarne", uvedena komercializacija in "diktatura" MKC Maribor, ki po veljavnem modelu upravljanja skrbi za tehnično plat vodenja kompleksa. Obnova tako za mnoge pekarnarje predstavlja občinsko "finto, s katero nas želijo vreči ven," je denimo ponazoril Tadej Tratnik iz glasbene skupine Siti hlapci. Slabe izkušnje imajo namreč alternativci že z upravno stavbo (edinim obnovljenim objektom v kompleksu), v katero se po obnovi ni moglo vrniti kar nekaj ustvarjalcev. Hkrati so se skorajda vsi strinjali, da je kompleks nedvomno potreben prenove, vendar bi to nekateri počeli vsak po svoje.

Za razliko od tistih v Hladilnici so uporabniki Lubadarja - glasbeniki in likovniki - kljub vsem pomislekom v sredo na koncu podprli obnovo "svoje" stavbe, vendar pod pogojem, da jim občina pisno zagotovi vrnitev v obnovljeno Pekarno za vsaj tri leta brez razpisa. Terjajo tudi zagotovilo, da Pekarna ostane avtonomna cona, kjer bo dovoljeno grafitiranje in preurejanje prostorov po željah uporabnikov, prav tako pa zahtevajo sodelovanje pri obnovi in prevetritev projektne rešitve, ki da ne ustreza potrebam tamkajšnjih ustvarjalcev. V času gradbenih del, ki naj bi se začela letos jeseni, bi radi še, da občina zagotovi nadomestne prostore znotraj Pekarne.

"Privatizirani" prostori

brez programa

Z obnovo obeh stavb so se sicer strinjali le Zofijini ljubimci, Pekarna magdalenske mreže, Društvo center za pomoč mladim in nekaj drugih, zlasti tistih, ki delujejo v upravni stavbi. Ob tem so jim najbolj goreči nasprotniki prenove očitali, da so "pisarničarji", ki imajo svoje interese. "Pekarna kot skupnost ne deluje. Odziva se samo, ko se čuti ogrožena od zunaj. Tako se obnaša tudi sedaj, čeprav ji je ponujeno nekaj pozitivnega," je bilo mnenjePolonce Podgoršek iz programskega sveta Pekarne, katerega člani sicer od začetka zagovarjajo obnovo. V debati so tisti, ki zagovarjajo obnovo, večkrat poudarili, da večini ustvarjalcev status quo ustreza, ker ni pregleda nad množico uporabnikov. Ti pa da so na eni strani "privatizirali" prostore, za katere stroške plačuje občina, na drugi pa v njih večina ne izvaja javnega programa. Nina Arsenovič, direktorica MKC, je alternativce opomnila, da investicijskih sredstev za Pekarno v primeru zavrnitve obnove najbrž ne bo še vsaj nekaj let in da načrti prenove niso od včeraj, ampak so znani že pet let.

Možna le "paketna" prenova

"Program je bil s strani pekarnarjev pred leti potrjen. Zgodba je bila odprta za vse, ki so hoteli sodelovati pri odločitvah, kako bodo ti objekti izgledali in pod kakšnimi pogoji bodo uporabljeni," je mnenja Goran Rajić, svetovalec župana za sistemska in organizacijska vprašanja. Na občini sicer včeraj z okvirno odločitvijo pekarnarjev še niso bili seznanjeni. Je pa Rajić povedal, da je projekt zamišljen v paketu, torej v poštev pride le obnova obeh stavb, občina pa od uporabnikov pričakuje jasen, enoznačen odgovor. Bodo pa odgovor pekarnarjev, kakršenkoli že bo, preučili. Obnova Pekarne je v preteklih letih zastala zaradi pomanjkanja politične volje in denarja. Novo vodstvo mariborske občine pa je sedaj obnovo kompleksa postavilo za investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za 2. in 3. fazo investicije. Za alternativni kulturni center je zagotovljena projektna dokumentacija, že od leta 2010 pa tudi evropska sredstva v višini 1,8 milijona evrov. Ker je denar na voljo do oktobra 2014, je s prenovo potrebno začeti takoj, so pojasnili na občini, ki mora za projekt zagotoviti skupaj 1,1 milijona evrov lastnih sredstev. Rok za podajo mnenja pekarnarjev je danes, mudi pa se zaradi priprave predloga rebalansa proračuna. V primeru nasprotovanja pekarnarjev bo občina obnovo Pekarne umestila na konec dolgega občinskega investicijskega seznama, hkrati bo državi morala vrniti 90.000 že porabljenih evropskih evrov.

Jasmina Cehnar

Pekarnarji proti obnovi Hladilnice, Večer, 13. junij

Pekarnarji proti obnovi Hladilnice

Se pa ustvarjalci v mariborskem alternativnem kulturnem središču pogojno strinjajo z obnovo Lubadarja 

Marko Vanovšek

Potem ko je mariborski župan Andrej Fištravec odločitev ali naj se Pekarna obnovi ali ne prepustil njenim uporabnikom, so ustvarjalci na svojem Plenumu včeraj sprejeli odločitev. Po burni dvodnevni razpravi bodo občini sporočili, da se pogojno strinjajo z obnovo objekta Lubadar, obnovo Hladilnice pa so zavrnili.

Odločno proti obnovi Hladilnice so njeni trenutni uporabniki, prepričani, da bi obnova uničila tamkajšnjo subkulturo, obstoječa umetniška dela in leseni strop v razstaviščnem prostoru. Uporabniki Lubadarja, zlasti glasbeniki, so obnovo kljub številnim pomislekom podprli, vendar pod pogojem, da občina vsem sedanjim uporabnikom zagotovi vrnitev v obnovljeno Pekarno in sicer za nadaljnja tri leta brez razpisa. Največja bojazen alternativcev je namreč, da "je obnova finata s katero nas želijo vreči ven". Med drugim terjajo tudi zagotovilo, da Pekarna ostane avtonomna cona, kjer bo dovoljeno grafitiranje in preurejanje prostorov po željah uporabnikov, prav tako pa zahtevajo prevetritev projektne rešitve, ki da ne ustreza potrebam tamkajšnjih ustvarjalcev.

Obnova Pekarne je v preteklih letih zastala zaradi pomanjkanja politične volje in denarja. Novo vodstvo mariborske občine sedaj projekt dojema kot investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za obnovo dveh objektov. Za 2. in 3. fazo investicije v alternativni kulturni center je zagotovljena projektna dokumentacija, že od leta 2010 pa tudi evropska sredstva v višini 1,8 milijonaevrov. "Sredstva so na voljo do oktobra 2014, zato je treba prenovo začeti takoj," so pojasnili na občini, ki mora za projekt zagotoviti vsega skupaj 1,1 milijona evrov lastnega denarja. Rok za predajo mnenja pekarnarjev je sicer jutri, mudi pa se zaradi priprave predloga rebalansa proračuna. Ali je občina pripravljena na kompromis, ta hip še ni znano. Je pa dejstvo, da sredstev za obnovo ali vsaj investicijsko vzdrževanje precej dotrajane Hladilnice še dolgo ne bo, občina pa bo morala državi vrniti vsaj polovico od 90.000 že porabljenih evropskihevrov.

Podrobnosti v petkovi izdaji Večera!

Marko Vanovšek

Jasmina Cehnar

Usoda Pekarna v rokah pekarnarjev, Večer, 12. junij

Usoda Pekarne v rokah pekarnarjev

Mariborska občina bo obnovila Pekarno, a le, če se bodo z investicijo strinjali pekarnarji. Mnenja o tem, ali je boljša obnova ali status quo, pa so deljena

Marko Vanovšek

Če se pekarnarji z obnovo Lubadarja (v ozadju) in Hladilnice ne bodo strinjali, bo prenova kulturnega kompleksa premaknjena na konec dolgega občinskega investicijskega seznama.

Obnova Pekarne, ki je zaradi pomanjkanja politične volje, zlasti pa denarja, v preteklih letih zastala, je te dni dobila nov zagon. Vodstvo mariborske občine namreč projekt dojema kot investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za obnovo Hladilnice in Lubadarja. Kljub temu da je za 2. in 3. fazo investicije v alternativni kulturni center zagotovljena projektna dokumentacija in že od leta 2010 odobreno evropsko sofinanciranje v višini 1,8 milijona evrov, brez zapletov očitno ne bo šlo. Župan Andrej Fištravec je namreč odločitev, ali bo obnova prostorov izpeljana, prepustil pekarnarjem. Mnenja teh pa so deljena.

Rok za odločitev do petka

"Sredstva so na voljo do oktobra 2014, zato je treba prenovo začeti takoj," pojasnjujejo na občini, ki mora za projekt zagotoviti vsega skupaj 1,1 milijona evrov lastnih sredstev. Pisno izjasnitev uporabnikov nekdanjega objekta Jugoslovanske ljudske armade ob mariborskem Magdalenskem parku na občini pričakujejo do tega petka, mudi pa se zaradi roka, ki ga narekuje priprava predloga za rebalans proračuna. Če bodo pekarnarji proti, bo prenova kompleksa ustavljena in umeščena na konec razmeroma dolgega seznama načrtovanih občinskih investicij, sporočajo občinarji. V tem primeru bo Mestna občina Maribor morala prekiniti pogodbo o sofinanciranju z gospodarskim ministrstvom in vrniti že prejeta sredstva v višini okrog 90.000 evrov. To tudi pomeni, "da bo občina kot lastnik objekta še nadalje izpostavljena velikim tveganjem glede varnosti objektov in manjkajočih uporabnih dovoljenj za njihovo obratovanje", sta še Gregor Kosi, svetovalec za družbene zadeve, in Goran Rajić, svetovalec za sistemska in organizacijska vprašanja, nizala argumente za obnovo precej propadlega, deloma že tudi nevarnega kompleksa Pekarne.

Čas za novo poglavje?

Pekarnarji so o prednostih in slabostih obnove razpravljali sinoči, dokončno pa naj bi se o zadevi izrekli danes. Kot rečeno, konsenza ni. Kar nekaj pomislekov ima Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez. "Bojim se, da bo Pekarna postala preveč polikana, institucionalizirana, da ne bo več možnosti za iniciative, spontane stvari," je navedel Derlić, ki je do obnove skeptičen, ker po njegovem lahko pomeni začetek komercializacije in "japi kulturništva". Za del alternativcev je sicer skrb vzbujajoče, ker občina za čas prenove (še) ni zagotovila nadomestnih prostorov, hkrati pa menijo, da se večina sedanjih uporabnikov (zlasti tam vadeče glasbene skupine) v obnovljeno Pekarno ne bo mogla vrniti. Sporna točka je tudi upravljalski model, kombinacija upravljanja med javnim zavodom in nevladniki, ki se po mnenju Derlića v primeru Upravne stavbe (doslej edinega obnovljenega objekta v Pekarni) ni izkazal. Bi pa obnova prinesla ureditev razmerij med uporabniki Pekarne, priznava Derlić. "Bojim se, da enoznačnega odgovora občini ne bomo mogli dati. Nimamo dovolj časa, da bi ocenili, kako se je upravljalski model obnesel, kako ga lahko izboljšamo in komu oziroma čemu bo Pekarna v prihodnosti sploh namenjena," je pred včerajšnjim sestankom menil sogovornik.

Da nasprotnikom obnove status quo ustreza, pa so prepričani zagovorniki investicije. Trenutno namreč ni pravega pregleda nad uporabniki, zlasti pa tem ni treba plačevati obratovalnih stroškov, ker je to po sedanji ureditvi breme občine. "Argumentirane osnove za pomisleke o obnovi ne vidim. Vidim pa zadržke zaradi parcialnih interesov nekaterih," ob tem pravi Marko Brumen, član programskega sveta KC Pekarna, ki investicijo podpira. "Obnova je v interesu nadaljevanja Pekarne in celotnega mesta, saj pomeni razširitev sektorja kulturnega delovanja. Čas je za novo poglavje na tej lokaciji," je povedal Brumen, prepričan, da je lahko tudi obstoječi, upravljalski model uspešen, če so ljudje pripravljeni sodelovati.

Jasmina Cehnar

Pekarni se obetajo boljši časi, Večer 11. junij

08. 12. 2011, totimaribor.si - Animateka drugič v Mariboru

Animateka drugič v Mariboru

Objavljeno: 08.12.2011 , Avtor: Martina Lunder

Mednarodni festival animiranega filma Animateka ,se letos takoj po koncu že osme ljubljanske izvedbe, drugič seli tudi v Maribor.

V mestu ob Dravi bo festival gostoval od 12. do 18. decembra. Štajersko prestolnico bo animiral z zanimivimi pred dogodki, 28 projekcijami animiranih filmov in razstavo Koyaa v kinu Udarnik, mednarodno delavnico animiranega filma v Vetrinjskem dvoru in spremljevalnimi dogodki v dvorani Gustaf v Pekarni. Ključna programska novost letošnje Animateke v Mariboru je tekmovalni program Mali Slon, ki bo v Udarniku potekal od 14. do 16. decembra. Komisija v sestavi Olga Bielanska, Miha Horvat in Domen Rupnik bo izbirala najboljšo otroško animacijo v treh starostnih skupinah Mini, Midi in Maxi.

»Animatično sodelovanje med Mariborom in Ljubljano je od samega začetka zasnovano razvojno in v smislu izmenjave znanj, praks ter izkušenj. Tokrat vam bomo predstavili že precej bogatejšo edicijo s pomembno programsko novostjo. Tekmovalni program Mali Slon bo predstavljal animirane filme otroške produkcije, večinoma nastale na delavnicah animiranega filma za otroke in mlade. Malega Slona želimo v prihodnjih letih razvijati v samostojno festivalsko enoto, ki bo postala mednarodna referenčna točka na tem področju,« je na tiskovni konferenci povedal producent mariborske izvedbe iz Društva za razvoj filmske kulture Rene Puhar.

Rene Puhar (Foto: Zavod Udarnik)

Otvoritev festivala, v ponedeljek, 12. decembra ob 17. uri, bo v znamenju enega najbolj priznanih slovenskih animatorjev Kolje Sakside. Slednji bo na razstavi v Udarniku predstavil nastajanje prve slovenske animirane stop motion serije Koyaa. Ob tej priložnosti bo Udarnik v nekdanji menjalnici odprl tudi nov prostor, namenjen stripu, filmu in literaturi. Otvoritvena premiera festivala bo španski animirani celovečerec Chico in Rita, pred in med uradnim festivalskim dogajanjem pa bo Animateka v Mariboru postregla še s šestimi celovečerci. Delavnico animiranega filma v Vetrinjskem dvoru bo v vodila mednarodno priznana ustvarjalka Maya Yonesha iz Japonske. Udeležba je brezplačna, prijavite pa se lahko do 9. decembra na hana.repse@animateka.si.

V okviru mariborske Animateke se bosta predstavila tudi partnerska festivala Stoptrik (Mednarodni festival stop motion animacije Maribor) in VAFI iz Varaždina. Spremljevalni glasbeni program z večerom videospotov Podoba Glasba, zabavo in animirano avdio-vizualnim koncertom ŠKM Bande bo v petek in soboto, 16. in 17. decembra potekal v Gustafu v Pekarni. Za celotno dogajanje od 2. do 18. decembra si lahko na blagajni v Udarniku zagotovite izredno ugoden festivalski paket za 15 €, ki vključuje tudi katalog festivala.

Maribor - weltoffen und kulturfreudig

Culture hub: Maribor, Slovenia - The Guardian, 30.12.2011

Culture hub: Maribor, Slovenia

Why has the pretty riverside city of Maribor in Slovenia been selected as European capital of culture 2012? We join its creative crowd to find out

Jonathan Knott
guardian.co.uk, Friday 30 December 2011 22.45 GMT
Article history

Maribor, Slovenia’s second city, near the Austrian border. Photograph: Stefan Cioata/Getty Images/Flickr Open

"The biggest jazz stars came to Maribor in the 1980s," reminisces the drinker sitting beside me in KGB, a bar and cabaret venue in Maribor, Slovenia's second city. The legendary US bassist Reggie Workman married a woman from Maribor, she adds, "because of course you had the parties afterwards".

It isn't hard to imagine such glamour in this former wine cellar: it is cosy and wood-panelled, a candlelit space that hosts live performances from experimental theatre to classic blues (the joke with the name KGB is that the initials stand for "culture and music den" in Slovene).

Maribor has long been known for avant-garde jazz, but this is by no means the only area in which the city made its name. The KGB bar (Vojasniski Trg 5, +386 2252 3077)was recommended to me by Zoran Predin, a Mariborian singer-songwriter whose new-wave band, Lacni Franz (Hungry Franz), achieved fame across Yugoslavia in the 1980s for its cryptic barbs against the communist regime. Predin now lives in Ljubljana but retains a loyalty to his home city. He says its position near the Austrian border and its status as a major industrial centre opened it up to diverse influences and encouraged creativity – earning it the nickname "little Liverpool".

"We could watch Austrian TV channels and cross the border to buy things, which was not possible in the capital," says Predin. "And we were nearer to Zagreb."

The architecture of the old centre (including the Rathaus) attests to Maribor's pre-first world war history as a predominantly Austro-Hungarian town. But the fact that a third of these buildings are now unoccupied tells another story – of the city's post-industrial decline since the break-up of Yugoslavia. The idea of building a new creative economy was behind the decision to award Maribor European capital of culture status for 2012 (along with Guimarães in Portugal).

Eclecticism is still evident in Maribor's cultural life, and not just at KGB. The annual Lent festival (festival-lent.si/en), with a main stage on the bank of the Drava river, is one of the biggest in the Balkans (attended by 600,000 people last year) – James Brown and Stéphane Grappelli have been among past headliners. Maribor also hosts a festival of classical music (2011.festivalmaribor.si/en/festival), the Borstnikovo (theatre) festival (borstnikovo.si/en) and its Kibla cultural centre (kibla.org/en) focuses on contemporary multimedia art.

All Maribor's major galleries, bars, and music venues are in easy walking distance of each other. And if you do tire you can always stop at one of the upmarket cafes on Poštna Ulica for a craft beer or gourmet coffee – or at Bosnian restaurant Bašcarsija (bascarsija.si/index.php/en/resstrant) for cevapcici (spicy sausages served with bread). Overlooking the city are the mountains of the Pohorje Massif (home to the biggest ski resort in Slovenia), and – fittingly for a region that has been making wine since Roman times – innumerable vineyards can be found in the surrounding green hills. The world's oldest vine (400 years old) grows outside a small wine museum and tasting centre on the Drava (tinyurl.com/oldvinemaribor), and the Vinag wine cellar (vinag.si) holds 5.5m litres of wine within its 3km of tunnels.

Maribor, Slovenia. Photograph: Walter Bibikow/Getty Images

The pedestrianisation of a large square this year has helped to smarten up the city centre. And although other ambitious plans have been shelved due to financial and political difficulties, it is perhaps in keeping with Maribor's historic spirit that regardless of these problems, an underground, largely independent cultural scene is thriving.

One of the most exciting contemporary developments is Pekarna (pekarna.org), an alternative cultural centre in a former military bakery and storage facility, which was occupied by a coalition of artists, intellectuals and activists as soon as the Yugoslav army abandoned it after Slovenia won independence in 1991. Now publicly owned, but still independently operated, Pekarna (the word means bakery) comprises several clubs, a large secondhand bookshop, a hostel, and Gustaf Hall, which hosts philosophical discussions and around 150 music performances a year.

"It's any music that is original and sincere, of all genres," says manager Mitja Huplic, who also runs a series of improvised concerts called Mariboring (mariboring.blogspot.com) in Gustaf Hall. He says Slovenia's alternative music scene is in good health (though he got no funding from the Maribor 2012 project), and that this small country's cultural offerings can rival those of major European cities. Slovenia's size, he adds, has encouraged an integrated scene. "You have similar places in London and Berlin, but here they are all over the country. There are about 50 places like Pekarna, even in small villages."

The village of Trate, half an hour to the north and right on the Austrian border, was once a mecca for alternative musicians, while a punk band called Indust Bag used to hold gigs in a cellar under a castle in the southern village of Metlika. As well as Pekarna and KGB, independent music venues in Maribor itself include Satchmo's jazz bar (jazz-klub.si) and Huda Kava cafe (2-12 Poštna Ulica).

At Pekarna, I attend an open recording session for a musical collective, Sportbilly Krši Embargo, in Gustaf Hall. The brick walls are painted blood-red, there are leather sofas, detached rows of auditorium seating, a few beer cans and a saucepan of mate tea. Mariboring gigs can attract audiences of up to 50, but now there are just three or four – and one, it turns out, is the pianist, called Nejc, who leaves with Huplic to fetch the keyboard from his house.

"He is 15 or 16 years old. He writes his own music," whispers Huplic. "There was some problem with his parents about whether he could stay out this late."

After the gig, we head to the unofficial headquarters of Maribor's creative crowd, tiny Tildo's bar (Slomškov Trg 13), on a central, tree-filled square.

"You can meet different kinds of people here: musicians, actors, doctors, welders – but everyone is on the same level," says Srdjan Trifunovic, 32. He is a member of a volunteer team who last year reopened Kino Udarnik (zavodudarnik.wordpress.com), one of four defunct 1930s cinemas in Maribor, to screen independent films.

For a city of its size, Maribor seems to have a barely comprehensible number of festivals. But maybe it's because everyone knows each other that festivals sprout up.

"If you have an idea and three friends, you have a festival," says Ziga Brdnik, 26, who also worked on the cinema project.

There's a similar vibe at Velenje, one of five "partner towns" that will jointly hold the capital of culture title with Maribor. Next year it will hold a brass band performance 150m underground in an old coal mine. Velenje also hosts an annual Pippi Longstocking festival (festival-velenje.si), and Novo Mesto, another partner town, has jazz festival Jazzinty (jazzinty.com).

"Every Slovenian musician that is even a little bit close to jazz has been a part of Jazzinty," says Jure Dolinar, programme manager. 'There is jazz in Ljubljana too, but there the places are very trendy. In Maribor it is still pure.'

• EasyJet (easyJet.com) flies from Stansted to Ljubljana, two hours by train or car from Maribor, from £34. For information on Maribor 2012, see maribor2012.info, and for the city, see slovenia.info