Veganska večerja, Večer, 25.01.2011

Vandalizem ali celo umetnost? - Večer, 01.02.2011

Vandalizem ali celo umetnost?

Podoba maršala Tita, ki stoji ob Magdalenskem parku, daje videz poraženca v boju z vandali, a v zavodu Pekarna se s tem ne strinjajo in pravijo, da gre le za način komunikacije s podobo

Janko Rath

"Preliv" na Titovem kipu ni posledica vandalizma, ampak umetniški poseg, pojasnjujejo v Pekarni.

Eden izmed bralcev nas je pred kratkim opozoril, da je kip maršala Josipa Broza - Tita, ki stoji na območju mariborske Pekarne, tik ob Magdalenskem parku, polit z malto. Ob tem se je seveda takoj odprlo vprašanje, ali ima to opraviti z aktualno obnovo, ki se trenutno odvija na tem območju, ali pa gre za posledice vandalizma. A izkazalo se je, da gre za nekaj tretjega. "Kip ključavničarja, ki je zaradi manka vizije in odločnosti meščanske in kleriške elite postal maršal in državnik, spreminja svojo barvo in podobo ves čas," je namreč pojasnil direktor zavoda Pekarna Magdalenske mreže Gregor Kosi. Ob tem pa dodal, da pravzaprav ne gre za kamniti pomnik preteklosti, kot ga denimo dojema naš bralec, "temveč jasen namig sedanjosti, ki sporoča, da se politične barve spreminjajo, vizije o boljšem jutri pa so postale potrošno blago levo-desne in desne oblasti". Zato tudi občasni grafiti, ki se pojavijo na kipu - trenutno se ta ponaša s pisanima cvetlicama - ne predstavljajo težav. "So način komunikacije s podobo, ki ne želi ostati ujetnica v času ali zgodovini, še manj pa legitimirati trenutnega razpada skupnostnega veziva: solidarnosti in tovarištva," pravi Kosi. Tudi o sanaciji škode je težko govoriti, ker je v Pekarni ne dojemajo kot takšne, temveč prej kot umetniški poseg ali spontano refleksijo, ki se v primerjavi z novodobno umetnostjo naj ne bi merila z denarjem, temveč s sporočilom.

Ekipa zavoda ima sicer do Tita in njegovega kipa prav poseben odnos. Lahko bi rekli, da so ga dokaj uspešno "posvojili" in vpeli v delovanje. Zato so se pred leti uprli njegovi preselitvi na smetišče odsluženih idealov in propadlih nacionalnih osmišljanj, kot pravi Kosi. "Častimo ga kot figuro v prostoru in času, ki se ji ne zdi nespodobno ali sramotno zagovarjati preteklih dejanj," še dodaja, "kajti iz lastne izkušnje vemo, da je razlika med storiti in čakati ravno razlika med delanjem napak in priklanjanjem novemu gospodarju." Tako kip občasno tudi sami "preoblečejo" v podobo, ki jim v danem trenutku ugaja. V trenutku črne prihodnosti so ga denimo odeli v zlato barvo, trenutna siva prevleka, ki na prvi pogled deluje, kot da bi bil nekdo po Titu malomarno zlil posodo srebrne barve (in ki od daleč morda res spominja na malto), pa najbolje označuje predstavo tega mesta o samem sebi, pravijo v Pekarni.

TADEJA ŠKERJANC

Novi cikel predavanj »Promoviraj se!« - Dnevnik, 27.01.2011

Novi cikel predavanj »Promoviraj se!«

Aktualno - četrtek, 27.01.2011 10:24 Tekst: slo

Maribor - Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v sodelovanju z Društvom za osebnostno rast Tara pripravlja drugi cikel brezplačnih Izobraževalnih delavnic za izboljšanje zaposlitvenih možnosti »Promoviraj se!«. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 7. februarja, med 15. in 18. uro v prostorih Infopeke, prijave pa zbirajo do četrtka, 3. februarja.

Slika je simbolična. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Vaje, predstavitve, simulacije, nastopi, delavnice, diskusije, zabavne aktivnosti, posebni dogodki... Vsega tega bodo deležni udeleženci predavanj. Vsi pa bodo izdelali tudi svojo predstavitveno mapo, sodelovali pri snemanju kratkega dokumentarnega filma in se seznanili z raznolikostjo kultur. Prvo srečanje bo vodila Suzana Petek, predsednica Društva za osebnostno rast Tara, z večletnimi mednarodnimi izkušnjami vodenja skupin.

Program »Promoviraj se!« je nastal v soustvarjanju s partnerskimi organizacijami iz Grčije, Romunije in Estonije. Vsebuje tisto, kar mlado osebo izoblikuje, pripravi na neizprosen trg dela, jo opogumi za pridobivanje novih znanj in postavitev pred kamero. Tisti, ki so se predavanj že udeležili, namreč poročajo o povečani samozavesti, boljši pripravljenosti na razgovore za delo, pridobljenih komunikacijskih veščinah, znanju o strateškem načrtovanju in projektnem menedžmentu.

Veganske večerje v Mariboru - Ecoguerilla, | 17. 01. 2011

Veganske večerje v Mariboru

Društvo Za živali! v sodelovanju z zavodom Pekarna - Magdalenske mreže organizira vsak tretji četrtek v mesecu ob 20. uri v kulturnem centru Pekarna (Ob železnici 8, Maribor) neprofitne veganske večerje. Namen veganskih večerij je promocija veganstva kot nepogrešljivega elementa gibanja za pravičnost.
Veganstvo je tudi velika zaščita za naravo in živali. Veganske večerje so pospremljene s predavanji, filmi in predstavitvijo literature s področja pravic živali in se sklepajo z debatami s temeljnim sporočilom, da ni moralnega opravičila, da uporabljamo eno zavedajoče se bitje kot dobrino za drugega.

Tokratna januarska večerja bo v četrtek, 20.1.2011, ob 20.00 uri z gostom Stankom Valpatičem, ki bo predstavil miroljubno kmetijstvo v povezavi z Mednarodnim Gabrielinim skladom, ki ponuja rešitve za največje težave človeštva, in seveda degustacija proizvodov miroljubnega kmetijstva iz Nemčije in kmetij, ki se trudijo tako kmetovati v Sloveniji.

NINA BULATOVIX: Nina Bulatovix (Pekarna, 2011) - Radio Študent, 19.01.2011

Glasba> Tolpa bumov

NINA BULATOVIX: Nina Bulatovix (Pekarna, 2011)
Sreda, 19. 1. 2011 19:00
Peter Recer


Nina Bulatovix je glasbeni hibrid in odgovor na mačehovski odnos državnih institucij do tako imenovanih alternativnih praks. Skupina treh glasbenikov, Jureta Lavrina iz We Can't Sleep at Night, Marka Šireca iz Coma Stereo ter Gregorja Kosija, poeta ter aktivista mariborske Pekarne na istoimenskem ploščku postreže z dobro mero samosvojega ter žolčnega punkerskega izbruha. Glasbeni posnetek, zabeležen na nastopu v mariborskem Štuku v posluh v tokratni Tolpi bumov. (v celoti!)
* Danes v Tolpi bumov poslušamo ploščo, ki malenkostno izstopa iz ustaljenih stalnic te oddaje na Radiu Študent. Po navadi predstavljamo studijske plošče, a tokrat temu ne bo tako. Zavrtel se bo namreč album, ki je bil posnet lansko leto na koncertu na mariborskem Štuku v živo. Gre torej za koncertno ploščo, kar za Tolpo bumov ni v navadi. No, gre za domačo zasedbo, katere obstoj sega v bližnjo preteklost, in ta zvočni zapis je dovolj zanimiv, da se ga predstavi v današnji oddaji.

Nina Bulatovix je zasedba, ki se ji posveča tokratna Tolpa bumov. In kdo je ta Nina? Nino z zelo podobnim priimkom, Bulatović namreč, najdemo na mariborski mestni občini, kjer deluje na sila pomembni funkciji. Deli milost in nemilost ter določa kulturni razvoj mesta, iz katerega prihaja današnja zasedba Nina Bulatovix. To mlado mariborsko gospodično sestavljajo glasbeni člani, ki jih poznamo po sodelovanju v drugih domačih bendih. Bobnar Jure Lavrin prihaja iz zasedbe We Can't Sleep at Night, medtem ko Marko Širec igra bas tudi v mariborski zasedbi Coma Stereo. Vokalist Gregor Kosi pa je ime, ki je dobro poznano okoli mariborske Pekarne in Radia Marš. Obenem izdaja pesniške zbirke, kot sta Fragmenti odseka B: primer Stalker. in zbirka Mik Mik.

Nino Bulatovix torej sestavljajo člani benda, ki prihajajo iz raznolikih glasbenih zasedb. We Can't at Night se nagibajo k bolj indie zvočnem izročilu, ki mu ni oddaljena plesna estetika. Medtem pa Coma Stereo preizkušajo meje post rockerskega zvoka v večinoma instrumentalni obliki. Zmotili bi se, če bi sklepali, da se zvok Nine Bulatovix nahaja nekje na presečišču omenjenih zasedb. Zvočno se zasedba giba v bistveno bolj surovem, neposrednem, odločnem, vpijočem in samosvojem hard coru. Glasba na plošči je izredno surova, a obenem topla, kljub minimalistični zasedbi bobna, basa in vokala. Kljub temu da vokal Gregorja Kosija izredno zapolnjuje glasbeni prostor, bi težko izpostavili katerega koli člana kot vodilnega. Njihov delež je namreč, tako kot se za samosvoje hardkoraše spodobi, izredno uravnotežen in se napaja iz medsebojne energije, ki se sprošča na odrskih deskah. Kot tako gre tudi razumeti današnjo ploščo, ki je kratek tridesetminutni koncertni izbruh. Ob tem verjetno lahko sklepamo, da je koncertna surovost, ki je zabeležena, tudi neko estetsko vodilo benda.

Uvodna pesem Svetniki, mestni svetniki v par stavkih povzame odnos in delo teh mestnih veljakov. Čeprav pesem opisuje to zelo znano univerzalno samovšečnost pomembnežev, se verjetno napaja iz zelo osebnih izkušenj v povezavi z manjvrednostnim odnosom do alternativnih praks oziroma mariborske Pekarne. Gregor Kosec s pesmijo Boril se bom kot lev nadaljuje v slogu kratkih sporočilnih besedil, medtem ko se zvočnost preseli v hitrejšo in surovejšo ritmiko. 180% ponuja gibljivejšo glasbeno dinamiko, kjer se v pesem ob bobnu in basu na momente prikrade plesnost, obenem pa ohranja surovost, dokler ju ne razreže divji krik vokalista. V pesmi Duševne bolečine se nadaljuje dvojnost hard corovske hrupnosti in plesne ritmike. V zvok Nine Bulatovix se sicer na momente prikrade plesna ritmika, a ta nikakor ni prevladujoča v smislu, da bi pesmi slonele na njej. Nino Bulatovix krasi zmožnost, da z minimalizmom dosega močne efekte. Obenem ti kratki momenti sprememb ne zvenijo kot naštudirani prijemi, temveč nastajajo kot spontan dialog med člani zasedbe. Izpostavimo še pesem Šiki miki, skozi katero neusmiljeno reže Marko Širec s svojim basom, medtem ko se skozi hrupnost le za kratek moment uspe ponovno prikrasti bolj plesno podmazana podlaga.

S koncertno ploščo, ki jo je možno tudi legalno in zastonj prekopirati na osebni računalnik s spleta, Nina Bulatovix kažejo težnjo po angažiranem glasbenem igranju, ki se napaja iz energičnega navdiha. Zasedba je inštrumentalno okrnjena, a obenem ponudi dinamično in samosvojo glasbeno sliko. Kljub pomanjkljivemu zvočnem zapisu prepoznavna zvočna estetika kaže, da gre za zasedbo, ki jo bo še zanimivo spremljati in preveriti njihov koncertni nastop.

pripravil Peter Recer

V Pekarni o miroljubnem kmetijstvu - Večer, 18.01.2011

V Pekarni o miroljubnem kmetijstvu

Vsak tretji četrtek v mesecu organizirata Društvo Za živali! in zavod Pekarna - Magdalenske mreže veganske večerje v kulturnem centru Pekarna. S promocijo veganstva kot zaščite za naravo in živali ter s predavanji, filmi in debatami ob večerjah sporočajo, da je uporabljanje enega zavedajočega se bitja za dobrino drugega moralno nesprejemljivo. Gost veganske večerje ta četrtek, 20. januarja, ob 20. uri bo Stanko Valpatič, ki bo predstavil miroljubno kmetijstvo v Nemčiji in Sloveniji, mogoče bo degustirati tudi njihove izdelke...

Cestno brezdomstvo je le vrh ledene gore - Večer, 18.01.2011

Cestno brezdomstvo je le vrh ledene gore

V okviru Urbanih brazd, enega izmed programskih sklopov EPK 2012, so v Mariboru pripravili prvo javno razpravo in jo namenili problemu brezdomstva

Sašo Bizjak

Javna diskusija o problemu brezdomstva se je v Kinu Udarnik končala z odrskim performansom brezdomcev.

Brezdomstvo postaja vedno bolj skrb vzbujajoče zaradi dejstva, da se na ulicah ne pojavljajo več le izključno stereotipizirani starejši moški, ampak tudi vedno več mladih in družin. Ravno zato so se Urbane brazde, programski sklop Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, odločile, da v okviru načrtnega odpiranja razprav in prostorov za artikuliranje tistih vprašanj, ki so potisnjena v družbeno ozadje, namenijo pozornost tudi brezdomstvu...

Z ulice v gledališče - Maribor2012.info

Z ulice v gledališče

17.1.2011 V četrtek popoldne so raziskovalci Urbanih brazd skupaj s Kralji ulice – Društvom za pomoč in samopomoč brezdomcev v kinu Udarnik organizirali javno diskusijo »Brezdomstvo – med negotovostjo obrobja in aktivnim ustvarjanjem sobivanja«, dogodek pa začinili s kratkim filmom »Marko« ter gledališko-vizualno predstavo skupine OdPisani: »CIRKUS NeGOTOVOSTI« iz režije Kraljev ulice.

Društvo Kraljev ulice so predstavili Špela Razpotnik, Primož Časl, Marta Štajduhar in Tomi Gruden. Društvo je v šestih letih aktivnega delovanja v delovno-prijateljski kolektiv združilo brezdomne, študente, profesorje in raziskovalce, ki so razvili svojevrstno metodologijo angažiranega terenskega dela, s katero vzpodbujajo aktivno udeleževanje brezdomnih v vrsti socialnih, izobraževalnih, umetniških in športnih aktivnosti. Kralje ulice vsi poznamo po njihovem mesečnem časopisu, a prodornost in inovativnost samega procesa, iz katerega je zrasla skupnost Kraljev, odražajo tudi Univerza pod zvezdami, gledališče zatiranih, programi ponovne nastanitve in zaposlovanja, dnevni center, trgovina rabljenih predmetov, ki so jo razvili prek socialnega podjetništva, mednarodni nogometni turnirji, gostovanja ter vrsta drugih aktivnosti, ki jih natančno in pregledno pojasnjujejo tudi na svojem spletnem mediju (http://www.kraljiulice.org/).

Javno diskusijo so poleg Kraljev obogatili tudi predstavniki treh organizacij iz Maribora (Nadškofijska Karitas Maribor, Zavetišče za brezdomce Maribor, ki deluje v okviru Centra za socialno delo in Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA), ki že vrsto let aktivno delujejo na področju socialne in karitativne pomoči. V predstavitvi so strnili svoje izkušnje in opozorili na ključne težave, s katerimi se soočajo iz dneva v dan.

Niko Šikman, strokovni delavec zavetišča za brezdomce Maribor je v predstavitvi bogatih aktivnosti poudaril, da jim krepko primanjkuje zlasti osebja, ki bi se lahko soočilo z vse pogostejšimi duševnimi stiskami brezdomnih, za kar bi potrebovali več psihologov in psihiatrov. Boštjan Cvetič iz Nadškofijske Karitas Maribor je spregovoril o brezplačni ambulanti, sprejemališču za brezdomne, ljudski kuhinji, o pomoči v hrani in obleki ter o novem, mobilnem nočnem servisu za brezdomne, ki je začel delovati pred nekaj meseci in prek katerega skrbijo, da v zimskem času ne bi prihajalo do podhladitev ali smrtnih žrtev med brezdomnimi v Mariboru. Izpostavil je tudi, da so doslej uspeli zaposliti sedem sodelavcev, ki so bili nekdaj brezdomni, brezposelni ali Romi ter da tako še hitreje vzpostavljajo komunikacijo z ljudmi, zapuščenimi na cestah. Urška Breznik iz MISC INFOPEKA – Pekarna-magdalenske mreže pa je opozorila zlasti na vse večji strah in z njim povezane stereotipe in diskriminacije, ki jih zapaža v Magdaleni, zlasti okrog Magdalenskega parka, kjer se nahajata obe zavetišči za brezdomne. Tako Cvetič kot Šikman sta izpostavila aktivno vlogo MOM pri aktivnostih z brezdomnimi. Vsi trije udeleženci diskusije iz Maribora pa so izpostavili tudi porast brezdomstva v Mariboru ter dejstvo, da se soočajo s pomanjkanjem strokovno dovolj usposobljenega in podpornega kadra (npr. psihologov, psihiatrov, pravnikov, zdravnikov idr.).

100 decibelov - Radio Študent, 18.01.2011

100 decibelov
Torek, 18. 1. 2011 12:00
Uroš Badovinac


V tokratni oddaji intervju z Gregorjem Kosijem iz mariborskih Nina Bulatovix, ki so pred kratkim izdali svoj prvenec, dosegljiv na tem naslovu. Poleg tega pa se ob izidu 7. zbirke domače elektronske glasbe Chilli Space pogovarjamo z idejnima pobudnikoma, cenjenima producentoma Octexom in Dojajo. Z njima se bo pogovarjal Goran Kompoš. Na koncu oddaje pa ne izostane niti napoved koncertnega dogajanja.

Maribor: Vabilo na neprofitne veganske večerje - Ekomagazin.si

Maribor: Vabilo na neprofitne veganske večerje

(Foto: Photos.com)

Društvo Za živali! iz Maribora v sodelovanju z zavodom Pekarna - Magdalenske mreže organizira vsak tretji četrtek v mesecu ob 20. uri v kulturnem centru Pekarna (Ob železnici 8, Maribor) neprofitne veganske večerje. Namen veganskih večerij je promocija veganstva kot nepogrešljivega elementa gibanja za pravičnost. Veganstvo pomeni tudi pomembno zaščito za naravo in živali. Veganske večerje so pospremljene s predavanji, filmi in predstavitvijo literature s področja pravic živali, sklenejo pa jih debate s temeljnim sporočilom, da ni moralnega opravičila, da uporabljamo eno zavedajoče se bitje kot dobrino drugega.

Tokratna januarska večerja bo v četrtek, 20. januarja ob 20.00 uri z gostom Stankom Valpatičem, ki bo predstavil miroljubno kmetijstvo v povezavi z Mednarodnim Gabrielinim skladom. Ta ponuja konceptualne rešitve za največje težave človeštva. Seveda bo večer pospremila degustacija proizvodov miroljubnega kmetijstva iz Nemčije in kmetij, ki se tako trudijo kmetovati v Sloveniji.