torek, november 23, 2010
Nova priložnost za evropsko prepoznavnost - Večer, 23.11.2010
Čeprav je Maribor že prejel naziv Evropska prestolnica mladih 2013, bodo konkretni načrti in finančni okviri znani šele prihodnje leto
Mestna občina Maribor (MOM) je bila na zaključni prireditvi Evropskega mladinskega foruma v Ukrajini prejšnji teden, kot smo že poročali, med enajstimi prijavljenimi evropskimi mesti izbrana za Evropsko prestolnico mladih 2013. "Maribor je bil izbran predvsem zaradi vključenosti mladih v proces priprave projekta in sodelovanja različnih organizacij in skupin mladih. Kandidatura je izžarevala prepoznavnost na vsaki točki," je na včerajšnji tiskovni konferenci izpostavil Tine Radinja iz Evropskega mladinskega foruma.
Mesto ima s pridobitvijo naziva možnost, da lokalnim, regionalnim, nacionalnim in tudi evropskim institucijam predstavi raznolik program, s katerim omogoča in vzpodbuja aktivno udeležbo mladih na različnih področjih družbenega življenja. Mariborski župan Franc Kangler pa v tem vidi priložnost celotne Slovenije. "Ta izziv lahko vsi skupaj izkoristimo za povečan ugled, prepoznavnost v evropskem prostoru, za večjo medijsko in turistično promocijo, predvsem pa, da izpostavimo mladinsko problematiko pri nas in v Evropi." Z nazivom želijo na mariborski občini torej izboljšati kakovost življenja in omogočiti večjo vključenost mladih v procese odločanja na lokalni ravni, ob tem pa bi radi uveljavili tudi blagovno znamko Mladim prijazno mesto ter kot zgled dobre prakse dali vzor tudi drugim slovenskim občinam.
"Želimo vzpodbuditi, da tudi preostala mesta pričnejo implementirati politike, ki bodo medsektorske in bodo mladim omogočale ustvarjalno, polnopravno vključitev v družbo," pojasnjuje Aleš Novak, direktor Urada za kulturo in mladino. Do leta 2011 bodo izdelali strateški načrt, ki vključuje različna področja mladinskih politik. "Program je kompleksen, vključuje med drugim lokalni strukturiran dialog, promocijo aktivne udeležbe mladih, decentralizacijo aktivnosti mladih, prostovoljstvo, mobilnost, medkulturno sodelovanje, povečanje zaposljivosti. Ta naziv pomeni zavezo in odgovornost, čaka nas še veliko trdega dela," nadaljuje Novak. Na občini o finančni plati tega obširnega projekta še ne dajejo podatkov. Več naj bi bilo namreč znano šele prihodnje leto, ko bo oblikovan tudi podrobnejši načrt. "Lahko samo potrdim, da imamo dobro izdelano mladinsko infrastrukturo, predvsem računamo na nekatere nove objekte na območju Pekarne, pa tudi tiste, ki so namenjeni projektu Evropska kulturna prestolnica. Mesto torej ima priložnosti, izzive pa moramo sami izkoristiti," še meni mariborski župan.
JASMINA ZAVRŠNIK
petek, november 19, 2010
Promoviraj se - Večer, 19.11.2010
Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v sodelovanju z Društvom za osebnostno rast Tara za mlade iskalce zaposlitve pripravlja brezplačne izobraževalne delavnice za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Promoviraj se. Udeleženci bodo izvajali vaje, predstavitve, simulacije, nastope, delavnice, diskusije in zabavne aktivnosti za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, izdelali bodo tudi predstavitveno mapo in sodelovali pri snemanju kratkega dokumentarnega filma. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 22. novembra, od 10. do 16. ure v dvorani Gustaf v mariborski Pekarni (Ob železnici 16). Sklop delavnic, ki jih bo vodila Suzana Petek, predsednica Društva za osebnostno rast Tara, bo nato vsak ponedeljek ob istih urah do vključno 20. decembra.
Delavnica za izboljšanje zaposlitvenih možnosti - Dnevnik, 09.11.2010
Delavnica za izboljšanje zaposlitvenih možnosti
Aktualno - torek, 09.11.2010 11:03 Tekst: (slo)
Maribor - V ponedeljek, 22. novembra, bo v dvorani Gustaf mariborske Pekarne med 10. in 16. uro potekalo prvo srečanje projekta za mlade »Promoviraj se!«. Gre za sklop izobraževalnih za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih.
Slika je simbolična. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
Namen projekta je pridobitev znanj in veščin za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, bogatenje komunikacijskih in predstavitvenih sposobnosti, povečanje samostojnosti in iznajdljivosti mladih ter njihove samopodobe. Tokratno delavnico bo vodila Suzana Petek, predsednica Društva za osebnostno rast Tara, ki bo udeležence v okviru skupinskega dela, igranja vlog, interaktivnih vaj in drugih načinov izobraževanja z osnovnimi znanji in veščinami za izboljšanje njihove zaposlitvene možnosti. Udeleženci bodo tako ob koncu delavnice vedeli, kako lahko prepoznajo svoje socialne, civilne in kulturne kompetence, kako oblikujejo osebno mapo za pomoč pri predstavitvah na trgu dela, kako se lotijo sistematičnega postavljanja ciljev ter kako se pripravijo na razgovor.
sreda, november 17, 2010
Mehki terorizem večnega borca Marka Breclja - Večer, 12.11.2010
"Na tem mestu, ko sem prišel dve uri prepozno v šolo, me je pričakala moja mati Branka. Čisto sama sva bila v avli. Naenkrat me je začela mlatiti z marelo, jaz pa sem samo stal tam in prenašal zasluženo kazen," med sprehajanjem po prostrani avli mariborske II. gimnazije spomini prevzamejo Marka Breclja. "In tukaj smo izvedli performans z aviončki," s kazalcem nakaže na prostor med vhodom in vrati v eno izmed učilnic. "Sošolce sem našuntal, da si iz spričeval naredimo aviončke, nato pa smo jih metali po avli," nadaljuje Brecelj. Koprski kantavtor in večni borec proti zatiranju mladinske kulture je posledice svojih domislic na lastni koži občutil že v časih, ko je obiskoval Drugo gimnazijo. Vzgojno-represivno vlogo policijskih intervencij, ki redno spremljajo njegove dogodke v Mladinskem kulturnem centru v Kopru, sta takrat v mehkejši obliki prevzela kar njegova starša, ki sta bila na isti šoli zaposlena kot učitelja. "Na predlog svojega lastnega očeta sem takrat dobil drugi in zadnji ukor. Prvega sem namreč dobil zaradi zamujanja," zaključi z obujanjem spominov in se odpravi na oder.
Že čakanje na sredin nastop Marka Breclja v amfiteatru gimnazije gledalca mehko vpelje v brecljevski "nič nas ne sme presenetiti" stil koncertiranja. Odločil se je, da prekrši eno od osnovnih taktik nastopajočih glasbenikov, ki z zamujanjem na oder umetno dvigujejo nestrpnost in pričakovanja občinstva. Tokrat smo namesto na nastopajočega namreč čakali občinstvo. Precej stolov je nekaj minut po predvidenem začetku koncerta ostalo praznih. "Medtem ko čakamo na nepravočasnice in nepravočasnike, vas vabim, da posežete po kozarcu vina," je z gostoljubnostjo vabil Brecelj. Na improvizirani točilni pult ob robu odra je v plastične kozarce natočil belo-rdečega štajersko-primorskega zdravila za žejo. Njegov naravoslovni čut, ki ga je gojil že kot falirani študent matematične fizike in geologije, mu ni dal miru. S štetjem steklenic in gledalcev v amfiteatru ter nekaj osnovnimi matematičnimi operacijami mu je v nekaj minutah uspelo izračunati povprečno količino vina na gledalca. Ko je v dvorano vstopilo še nekaj zamudnikov, se je uvodno sproščanje občinstva z vinom zaključilo in koncert se je lahko pričel.
"Moram vas fotografirati"
"Hvala ravnatelju Lorenčiču za to razmetavanje denarja in hvala vam za pozornost, s katero osmišljate to investicijo," je Brecelj svojem slogu pozdravil občinstvo. Na glavo si je poveznil breceljski klobuk, ki poleg belega fiča z avtomobilskimi nalepkami eushit in sloshit pomeni nepogrešljiv del njegovega imidža. V roke je vzel akustično kitaro in napovedal "mučilnih mehkoterorističnih šest komadov". Beseda "mehki terorizem" po svojem etimološkem izvoru spada med njegove izume. S tem misli na teror, ki telesno ne poškoduje, ampak samo zmoti. Brecljeve šale, manj spodobno vedenje in duhovitost so tako samo taktike, s katerimi izraža svoje poglede na politiko, kulturo, znanost, z eno besedo - na družbo. Čeprav se je njegovo svarilo o ušesom manj prijetnem prvem delu koncerta sprva zdelo pretirano, Brecelj občinstva, vsaj na začetku, ni začel razvajati s svojimi bolj znanimi in spevnimi komadi. Pri pesmih, kot je Našo malo dijete, je pravzaprav Brecljeva interprtecija tista, ki na prvi pogled preprostemu besedilu dvigne vrednost in gledalca potegne v čustveno doživetje. Kljub temu pa prostor za gledalčevo interpretacijo tu in tam omeji s spremljevalnimi zgodbicami. "Po enaintridesetih letih je naše malo dete študent filozofije in ponosen lastnik izpita za viličarista. Veste, pri pošti preklada pakete," je Brecelj s humornimi pripombami omilil malo bolj melanholičen prvi del koncerta. Malo pred premorom je iz platnene vreče potegnil fotoaparat. "Preden pobegnete, vas moram nujno fotografirati. Bogve, koliko časa boste še zdržali v dvorani."
Rdeči bar
Slive so zrele in Vatentat sta naslova dveh kratkih projekcij, ki se ju je Brecelj odločil prikazati med glasbenim premorom. V obeh nastopa v vlogi glavnega protagonista; pri prvem kot žrtev policijskega napada s pendreki, v drugem filmčku pa kot atentator Dimitrija Rupla. Bivšega zunanjega ministra je med njegovim govorom ob obletnici Univerze na Primorskem oplazil z vatnim izstrelkom. Čeprav je Brecljev album Coctail uvrščen med največje dosežke slovenskih kantavtorjev, je v svojem lokalnem okolju veliko bolj kot glasbenik poznan kot gonilna sila koprskega Mladinskega kulturnega centra in Društva prijateljev zmernega napredka. "Moram vam povedati, da bi po mojem načrtu do sedaj že vsi morali zapustiti dvorano. Ker pa ste še tu, dovolite, da vam zaigram še Rdeči bar. V pogodbi imam namreč zapisano, da če ta komad izpustim, ne bo nobenega honorarja," je Brecelj začel uvod v zaključni del koncerta. V roke je tokrat vzel električno kitaro in z Alojz valčkom nakazal, da na vrsto pridejo bolj znani komadi. "Alojz Kodre mojster za vse, mojster za mafijo," je zvenel spevni refren. Pesem je posvetil nekdanjem profesorju matematične fizike, ki je bil zaradi zahtevnih izpitov tudi glavni krivec za to, da je Brecelj svoje mladostne sanje o poklicu meteorologa, zamenjal s statusom samostojnega kulturnega delavca.
MISEL
"Sošolce sem našuntal, da si iz spričeval naredimo aviončke, nato pa smo jih metali po avli"
KATJA ERTL
Garage Explosion 2010 - Nova Muska
Garage Explosion 2010
Fotozgodba s festivala Garage Explosion, Pekarna(dvorana Gustaf), Maribor, 8. 10. 2010. Avtor vseh fotografij je Sebastijan Iskra.
Morlocks(MySpace)
Šmajser(MySpace)
Diego(MySpace)
sreda, november 03, 2010
Resnična sramota - 03,112010
Resnična sramota
Pop/Kultura - sreda, 03.11.2010 Tekst: Tomaž Klipšteter
The Best Band You Never Heard In Your Life je naslov izjemnega dvojnega albuma Franka Zappe, na katerem so ujeti posnetki s koncertov njegovega big banda iz leta 1988. Poum Tchack bi si zaslužili enak naziv; šestčlanska zasedba iz Marseilla je namreč ta čas najboljši bend, ki ga v življenju niste slišali.
Poum Tchack, šestčlanska zasedba iz Marseilla, je najboljši bend na svetu, ki ga še niste slišali.
Če bi zapisali, da Poum Tchack igrajo gypsy swing, bi jih s tem podcenjujoče ujeli v ta staromodni žanr. Njihova glasbena podstat resda korenini globoko v dediščini Djanga Reinhardta, vendar so nanjo na debelo nanesli svoje avtorske sloje rocka, jazza, flamenka... Vse to odigrajo z uigranostjo najboljših ciganskih zasedb (v misli mi prihajajo Taraf de Haidouks), njihove kitarske energičnosti pa se - ustrezno električno ojačane ne bi sramovali niti pri originalni Sepulturi (kitarista Poum Tchack sta Alexandre Morier in Olivier Dambezat, na kontrabasu je Emmanuel Reymond). Sekstet z izjemno lahkotnostjo surfa med glasbenimi stili in v skladbah razmetava citate Astorja Piazzolle, Gorana Bregovića in klasične glasbe, za hec pa violinist Jean-Philip Steverlynck uprizori še presleyjevski vložek (Sweet Surrender).
Poum Tchack so v minulih treh letih že trikrat obiskali Maribor, minuli petek pa so v dvorani Gustaf nastopili v okviru nove turneje po evropskem vzhodu, na kateri predstavljajo svojo tretjo zgoščenko Billie, posvečeno nepozabni Billie Holliday. Vendar niso pripravili koncerta melanholičnega jazza, saj so njihove predelave skladb "Lady Day" avtorske v tolikšni meri, da zmorejo izvirne pesmi v njih prepoznati samo najbolj poznavalski ljubitelji legendarne ameriške pevke. Strange Fruit so transformirali v psihedelično rock skladbo Strange Boat, Love Is Here To Stay so odigrali kot nekakšen gypsy-surf, v ekstatičnem How Could You pa je zablestel karizmatični Lionel Elian (glavni vokal, harmonika in klaviature). Naj še omenimo v francoščino prevedeno in v klovnovski gypsy swing namočeno skladbo Romance, v kateri je za mikrofon stopil še bobnar Samuel Bobin.
Če k temu navržemo še turbo cigansko country priredbo Mississippi Moan (Duke Ellington), ponarodelo italijansko pesem Mamma Mia in vse ostale odigrane skladbe, postane koncert Poum Tchack poltretjo uro dolgo glasbeno doživetje. In prav tu nastopi sramota. Sramotno je, da tako izjemno talentirana skupina virtuozov ni mnogo bolj popularna med tistimi evropskimi ljubitelji glasbe, ki sicer množično zahajajo na koncerte Manu Chao, Gogol Bordello ali poleti romajo v Gučo. Sramotno je, da Mariborčani niso bolj številčno počastili tretjega obiska Francozov (ki se je zgodil po zaslugi organizatorja Marjana Ornika). Mesto, ki noče biti zgolj fasada evropske prestolnice kulture, bi moralo pokazati več zanimanja za takšne glasbene bisere, petkov koncert pa je imel žal dvakrat več minut glasbe kot ljudi v občinstvu. Poum Tchack si zaslužijo polne dvorane povsod, ne le v Mariboru.
P. S. Vsem tistim, ki so zaradi nevednosti, lenobe ali ignorance zamudili slovensko turnejo Poum Tchack, preostaja tolažilna nagrada: s svetovnega spleta si lahko brezplačno in legalno natočijo njihove tri albume.
sobota, oktober 30, 2010
2. Aktiv poslušalk in poslušalcev - Nova Muska, 29.10.2010
2. Aktiv poslušalk in poslušalcev
Aktiv poslušalk in poslušalcev glasb je v sodelovanju z Novo Musko, Radiem Marš in Pekarno magdalenske mreže priredil že drugo javno razpravo.
Po odzivih na glasbeni kongres o kupčkanju s kvotami in glasbenemu nacionalizmu, ki so jih obdelali na prvi debati, se je tokrat ritem lomil z razpravo o slovenski glasbeni sceni, o domači glasbeni produkciji in o
uredniških politikah. Moderator Mitja Hlipič in sodelujoči pri pogovoru Igor Bašin BIGor, Luka Zagoričnik, Andrej Karoli, Jure Lavrin in Max Gregor so razpravljali o tem ali imamo sceno v razcvetu ali ne, o vplivu glasbenih publicistov na uredniško politiko, o vplivu kvot na predvajanje kvalitetne domače produkcije in o razvoju improvizirane glasbe na domačih tleh in kaj nam to sporoča. Debato so zaključili s konkretnimi predlogi, kako dodatno vplivati na razvoj domače glasbene produkcije, pri čemer so opozorili na neodvisne
medije, ki poslanstvo promoviranja domače glasbene produkcije opravljajo efektivno.
ponedeljek, oktober 25, 2010
V stiski pomagajo nevladne organizacije - Večer, 23.10.2010
V Kulturnem centru Pekarna je včeraj potekala konferenca nevladnih organizacij (NVO) v Podravju, s katero so želeli postaviti temelje za večji vpliv NVO na lokalni samoupravi in v njej. "Pred lokalnimi volitvami smo izvajali nacionalno kampanjo Moja družba, s katero smo želeli čim več kandidatom za pomembne funkcije v lokalnih samoupravah predstaviti pomen sodelovanja med NVO in lokalnimi skupnostmi," rdečo nit konference opiše Bojan Golčar, vodja projekta Regionalno stičišče NVO Podravja v Zavodu PIP.
"Nagovoril smo kar 138 kandidatov za župane in 153 občin," je povedala Suzana Petek iz Zavoda PIP. Za sporazum med NVO in občinami se bodo zavzemali tudi po volilnem času, saj so po mnenju Petkove lokalne skupnosti prvi partner NVO, ki lahko pomagajo s financiranjem, opremo in prostori ter vključevanjem v javno odločanje. "Želimo biti enakovreden partner državi, občinam in gospodarstvu ter se skupaj z njimi zavzemati za blaginjo družbe," doda Golčar. Tudi Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor, je v svojem nagovoru včerajšnjo konferenco označil za pomembno, saj da lahko s sodelovanjem predloge nevladnikov tudi uresničijo.
Na večurnem razpravljanju so zbrani ugotovili, da imajo NVO - te pravnoformalno delujejo kot društva, zasebni zavodi, ustanove in upravljajo najrazličnejše dejavnosti; od kulturne do socialne, izobraževalne, humanitarne - velik pomen. "V Sloveniji je po nekaterih ocenah približno 23 tisoč nevladnih organizacij, v njih je skoraj milijon ljudi. V svojih rokah imajo torej veliko moč, morajo se samo združiti, stopiti skupaj in odpraviti neenotnosti," boljše sodelovanje med samimi organizacijami izpostavi Špela Polak, ki je zbranim predavala o pomenu zagovorništva in kampanj. Golčar vidi pomen NVO predvsem pri lajšanju stisk: "Dandanes, ko je država blaginja že v zatonu, se zdi, da bodo prav nevladniki tisti, ki bodo še v večji meri nosili pomembno breme za tisti del prebivalstva, ki je zaradi različnih življenjskih situacij odrinjen na družbeni rob. Samo NVO so še tiste, ki jim lahko nudijo pomoč."
The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), - Terapija.net, 22.10.2010
The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010.
Prije 5 dana nisam niti znao za američki bend The Pharmacy.The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić
The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić
The Pharmacy uživo zvuče jako blizu onome što su snimili na zadnjem albumu "Weekend". Za kratki opis tog albuma bih upotrijebio oksimoron tipa "kvalitetni lo-fi", ili još bolje "hi-fi lo-fi". Album su naime snimili nakon što se cijeli bend skupno preselio iz Seattlea u jednu kuću u New Orleansu, te u istoj kući, na 4-kanalnom Tascamu sami snimili nešto što je totalni američki indie u onom najboljem smislu. "Hi-fi" dio mog oksimorona se odnosi na maštovitost koju pokazuju u produkciji albuma koji unatoč "live rock band"
pristupu ne zaboravlja na dijelovima dodati i gudače instrumente, backvokale i slične produkcijske "bombone". "Lo-fi" dio je zbog jedne čiste, mlade energije, kreativnosti i igranja sa zvukom.
The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić
Bend je inače odlično uigran i njihova opuštenost nije slučajna, vidi se da unatoč svojoj mladosti imaju puno kilometara za sobom. Između pjesama su bili odlične volje, što je publika osjetila i do kraja koncerta su skoro svi plesali tik pred pozornicom. Na koncertu je inače bilo tridesetak ljudi i šteta je što ih nije bilo više, ali ja vjerujem da će uz daljnju ustrajnost Solar Pulse Musica i ta brojka samo rasti.
The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić
The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić
U svakom slučaju, bio je to odličan koncert za 3€ (hej, 3€!) koji mi je pomogao da otkrijem jedan odličan novi bend. Ako nam opet dođu svirati negdje u blizinu, sigurno ću ih otići poslušati.
Rekoh, prije 5 dana nisam niti znao za američki bend The Pharmacy. Sada ih već par dana slušam svakodnevno po par puta.
dario jazbec hrvatin // 22/10/2010
četrtek, oktober 21, 2010
Do zaposlitve tudi z več lastne samoiniciative - Večer, 21.10.2010
Na javni debati Delo za mlade! v Kulturnem centru Pekarna opozorili na težave zaposlovanja mladih
"Mladi se z vstopom na trg dela soočajo z velikimi izzivi. Ni več dela za nedoločen čas, so samo še projekti. V poplavi vseh informacij ne vedo, na koga se obrniti," je na javni debati Delo za mlade! v Kulturnem centru Pekarna izpostavila Petra Aškerc, vodja projekta. To je bil šesti izmed 25 lokalnih dogodkov v okviru nacionalnega projekta, ki ga v sodelovanju z mladinskimi centri (v Mariboru je to Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka) in s podporo programa Mladi v akciji izvaja Zavod Mladinska mreža MaMa. "Cilj lokalnih dogodkov je, da se med mladimi, podpornimi institucijami in tistimi, ki imajo podjetniško žilico in so že uspeli, ustvarijo povezave. Je priložnost za izmenjavo mnenj in novih energij," je namen srečanja opisala Aškerčeva.
Premalo praktičnega znanja
V nekaj več kot štiriurnem razpravljanju so tako predstavniki gospodarstva iz Območne obrtne zbornice Maribor, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje, Zavoda PIP ("Pravo informacija pomoč"), mentorica programa Projektno učenje za mlajše odrasle kot tudi mladinski delavci, dijaki, študenti in iskalci zaposlitve v obliki "diskusijske kavarne" iskali konstruktivne rešitve za izboljšanje razmer v lokalnih okoljih.
Izzivi, ki so jih izpostavili, so med drugim premalo praktičnega znanja na fakultetah in srednjih šolah, težja zaposljivost mladih z družboslovno študijsko usmeritvijo, premajhna pripravljenost mladih prilagajanju trgu dela, premalo samoiniciative posameznikov, etična diskriminacija pri iskanju zaposlitve ... Po dokaj umirjenem razpravljanju v treh skupinah so nato prišli do bolj ali manj konkretnih rešitev. "Posameznik mora sam poskrbeti, da si pridobi različne izkušnje, na primer kot prostovoljec v tujini, z delom preko študentskega servisa, pripravništvom, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje bi lahko glede etične diskriminacije ter diskriminacije gluhih in naglušnih izvajal na primer program javnih del za še bolj raznolike ciljne skupine, vsi pa se strinjamo tudi, da bi moralo biti še več neformalnih srečanj v Pekarni," je predloge naštela Aškerčeva.
26-odstotna brezposelnost mladih
Brezposelnost mladih je, kot kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje Maribor, dokaj visoka. Od vseh brezposelnih v Mariboru jih je kar 26 odstotkov starih do 30 let, v Sloveniji pa je ta številka za odstotek nižja. "Število vseh mladih, ki so se letos prijavili na zavod, je 3630, od teh je bilo 909 iskalcev prve zaposlitve. To je kar visoka številka, vendar se jih je po drugi strani v prvih devetih mesecih letošnjega leta zaposlilo 3792, prvič 2054," je optimistična Vesna Strniša, svetovalka na Zavodu za zaposlovanje v Mariboru.
Poleg vseh drugih težav, ki so jih omenili na razpravi, je izpostavila strah kot enega izmed vzrokov, če ne kar najpogostejšega, da mladi ostanejo brez zaposlitve. "V naši skupini smo se pogovarjali o tem, kako predstaviti samega sebe. V ozadju je neki strah, da moraš nekam iti, nekaj spremeniti, se javno predstaviti. Mladi morajo premagati lastni strah, ki je njihov največji sovražnik, in postati bolj samozavestni. Tako jih bo tudi delodajalec dojel drugače. Spremeniti se mora torej notranja energija mladih, dobiti morajo občutek zadovoljstva ob delu," je še dejala Strniševa.
JASMINA ZAVRŠNIK
