četrtek, oktober 21, 2010

Nekaj primerov - Dnevnik, 16.10.2010

sobotna kloaka

Nekaj primerov

Začnimo se pogovarjati o razcvetu domače scene, je bil klic streznitve na prvem javnem pogovoru Aktiva poslušalcev v klubu Cankarjevega doma ob razgreti debati o slovenski glasbi in kvotah prejšnji torek. Izdihnil ga je Mitja Hlupič z MARŠ, ki je kot dokaze vročega utripa navedel produkcijo ljubljanskega Radia Študent, in sicer Klubski maraton, ki je pravkar v teku, in namignil še na druge pobude po vsej domovini, ki jih (osrednji) mediji malomarno spregledujejo.

MIKK v Murski Soboti, Ambasada v Beltincih, MKK v Črnomlju, Gustaf v Mariboru, Kotlovnica v Kamniku, pri Breclju v Kopru, Hiša kulture v Pivki, Bazen v Kranju. Tudi v Zagorju so dobili svoj mladinski center, v Novem mestu je nadvse aktiven Sokolski dom. Spisek potencialov se nadaljuje in ni kratek. Čez dvajset let si bo aktualna generacija bendov in kulturnih aktivistov brez težav postavila spomenik.

Ilirskobistriški MKNŽ, ki nosi zlato medaljo za zasluge, da je bila Slovenija v devetdesetih letih na evropskem klubskem zemljevidu radikalnih rokovskih tokov, je dolgoletno tradicijo kluba nadgradil s festivaloma lokalne scene, na katerih je nova generacija skupin pokazala zobe. Na drugem koncu se je alternativno Prekmurje dobro organiziralo s Prekmurje Noise Conspiracy, eden njegovih vidnih podaljškov je danes produkcija God Bless This Mess. Vedno večji in aktivnejši kolektiv Cheap Tunes nocoj prireja v kamniški Kotlarni koncert mariborskih zasedb Coma Stereo in Nina Bulatovix, v kranjskem Subartu pa nocoj nastopajo indie rokerji Barely Modern in Martin Ramoveš Band. Med domačimi klubi, ki spodbujajo lokalno udejstvovanje, je Metulj v Bistrici ob Sotli, ki je v petnajstih letih obrodil sadove in mlade rodove bendov. Kompilacija Urok je eden od njegovih dokumentov. Podobno vrednost ima Obalna pašteta 2008, ki je zaobjela skupine, zbrane okoli izolskega Shoto kluba, zaprtje katerega je usodno vplivalo na mrtvilo na Obali.

Klubi pripomorejo k razbijanju miru v domačem kraju in k oživitvi aktivnosti, pa naj bodo to igranje v bendu, pisanje recenzij, fotografiranje, didžejanje, organiziranje koncerta, delo tonskega mojstra ali producenta. Klubi so bili in bodo stičišča in shajališča. So prevodnik ljudi, idej, glasbenih aktov in so ob bendih ključni spodbujevalnik razcveta.

V začetku oktobra je po naših klubih krožila karavana londonske založbe Catapulte Records s skupinama Guess What in Orchestre Du Mont-Plaisant. V Menzi pri koritu je bil izpeljan tudi projekt In-box, s katerim Andrea Pirovana postavlja repliko utesnjenega kletnega prostora v Londonu, v katerem omenjena založba prireja koncerte. Cilj projekta je bil prenesti londonsko stvarnost v Ljubljano in opozoriti, v kako dobrih pogojih se živi in ustvarja pri nas, v naši metropoli.

Čez deset dni prihaja v isto Menzo karavana skupin iz Los Angelesa. Ob koncertnih znancih Red Sparowes se bomo soočili še z zasedbama No Age in Abe Vigoda. Po Health bo to novo srečanje z liki kluba The Smell, ki velja za talilni lonec aktualne neodvisne rokovske scene v Los Angelesu in je zgled več, kako neprecenljivi so realni prostori drugačnosti. Tako kot ni scene brez bendov in občinstva, je ni brez klubov, ki ponudijo streho nad glavo in zavetje ter so poligon akcije.

Zaposljivost mladih v Mariboru - Toti Maribor, 13.10.2010


Mladinski informacijsko-svetovalni center (MISC) INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže, je v sodelovanju z Mrežo MaMa pripravila debato o zaposljivosti in zaposljenosti mladih do 30. leta v Mariboru.

Debata je potekala v okviru projekta Delo za mlade! “Delo za mlade! je nacionalni projekt, ki ga Mladinska mreža MaMa organizira v sodelovanju z mladinskimi centri po vsej Sloveniji. Namen projekta je, da se na lokalnih nivojih definirajo izzivi in da se poiščejo konkretne rešitve in začrtajo konkretni koraki, ki jih bodo mladi storili do nacionalnega dogodka, ki se bo odvil v drugi polovici januarja 2011,” je povedala Petra Aškerc, vodja projekta Delo za mlade!

Debata o zaposlovanju mladih je potekala v sproščenem vzdušju (Foto: Sašo Branilovič)

Ena izmed rešitev za trenutno stanje na področju zaposlovanja mladih je večja fleksibilnost. Vkolikor ne dobijo takoj zaposlitve na področju, za katerega so se izšolali, naj se zaposlijo na drugem in ob tem čakajo svojo priložnost. Druga izmed možnih rešitev je neformalno izobraževanje. “Mladi se predvsem srečujejo s pomanjkanjem delovnih izkušenj, zaradi česar morda niso toliko zanimivi za delodajalce, medtem ko po drugi strani delodajalci nimajo dovolj časa, da mlade usposobijo za določeno delovno mesto. Mladi so poleg rednega izobraževanja zainteresirani za neformalno učenje, kar pripomore k pridobitvi določene zaposlitve,” pojasnjuje Mojca Kos z Zavoda za zaposlovanje Maribor.

Po statističnih podatkih je v Mariboru brez zaposlitve okrog 3.700 ljudi, mlajših od 30 let. V največji meri se z brezposelnostjo soočajo gimnazijski maturanti, velika brezposelnost pa je tudi pri diplomantih s področja vzgoje in izobraževanja ter ekonomije in prava.

Mariborčani o »svojem festivalu« - Sigledal (Bilten borštnikovega festivala 2010)

Mariborčani o »svojem festivalu«

Replike, Sodelovanja, Festival Borštnikovo srečanje, 14. oktober 2010. Avtor: Nika Arhar, SiGledal
Ali je pomembno, da Festival Borštnikovo srečanje poteka v Mariboru? Kaj prinese mestu?
foto www.sxc.hu
Ko so ravnatelji slovenskih poklicnih gledališč v 60-ih razpravljali o ustanovitvi srečanja slovenskih poklicnih gledališč, je bila prostorska umestitev srečanja posebno vprašljiva. Festival Borštnikovo srečanje (FBS), ob ustanovitvi imenovan Teden slovenske drame, so organizirali v Mariboru po zaslugi takratnega ravnatelja mariborske Drame Frana Žižka; v nekaj letih je srečanje pritegnilo mariborsko in okoliško občinstvo, se kasneje otreslo lokalnosti ter se do danes prelevilo v osrednji nacionalni gledališki festival.

Prvotni snovalci festivala so takole utemeljevali pomembnost umeščenosti festivala v Mariboru:

»In naj ostane v Mariboru, kjer bo lahko opravljalo pomembno nacionalno nalogo, zakaj važno je, da se enotnost in trdnost slovenskega kulturnega prostora manifestira ravno tukaj, na skrajni meji slovenstva.«
Josip Vidmar na sklepni prireditvi ob podelitvi Borštnikovih odličij, 1970, in v objavi Znamenito poslanstvo, Gledališki list SNG Maribor 1970/71, št. 6

»... smo slovenski gledališčniki preboječe praznovali ta praznik, v mestu, ki so ga stoletja nemško govoreči ljudje smatrali za svoje mesto, prvo trdnjavo svoje ekspanzije, trdnjavo, nemško ne samo po njenem gospodarskem, temveč tudi kulturnem, da, celo nacionalnem značaju.«
»Vendar misel o 'pomembni decentralizaciji' in 'brisanju ozkih lokalnih mej v kulturi', ki jo 'povzročamo' s 'Srečanji', ni naletela pri nekaterih slovenskih gledališčnikih na dober odmev. Želeli so namreč 'Srečanje' seliti iz mesta v mesto, vsako leto drugam …«
Branko Gombač: V novo desetletje, Gledališki list Borštnikovega srečanja 1976

»Borštnikova srečanja so v resnici kulturno preobrazila Maribor in dobršen del Slovenije, pa ne v smislu kulture za elito, marveč za vsakogar.«
Bruno Hartman: Ob jubileju BS (1966–1970–1980), Gledališki list Borštnikovega srečanja 1980

In če se po eni strani – kot pravijo in občutijo nekateri – Maribor izredno veseli festivala in ga ima za »svojega«, lahko ob raziskovanju zgodovine festivala najdemo mnoge polemike okoli njegovega štajerskega domovanja. Pogledi na pomen FBS za Maribor v sedanjem času nastajajo na drugačnih ozadjih kot ob začetkih festivala in zajemajo širšo problematiko »velikih« kulturnih dogodkov in posameznega mesta, kar je v Mariboru še kako aktualno glede na njegovo prihodnjo vlogo Evropske prestolnice kulture. V tem kontekstu je že lani na FBS potekal simpozij »Umetnost, kultura, mesto« o pojavu evropske kulturne prestolnice; kaj ta pojav prinese mestu, kako poseže v mesto, kako ga urbano spreminja itd.

Kaj pa o pomenu FBS za mesto Maribor menijo tamkajšnji prebivalci?

»Zelo pomembno se mi zdi, da je Borštnikovo srečanje v Mariboru. Na festival hodim že 45 let, vse od začetka. Prebivalci ga čutijo za svojega, verjetno, ker poteka že toliko časa; gre že za tradicijo. Je pa res, da se vseh teh prireditev udeležujejo isti ljudje. Ostali festivala verjetno ne poznajo.«

»Borštnikovo srečanje mora potekati v Mariboru, saj prispeva k dvigu kulture, posameznika in mesta na sploh. Mislim, da je tudi nek renome mesta, in prav je tako.«

»Sicer ne hodim na predstave, a mi je zelo všeč. Je dogodek v Mariboru, katerega je vredno obiskati.«

Nekoliko obširneje so svoje poglede pojasnili Mariborčani, ki delujejo tudi na področju kulture. Ob postavitvi FBS v širši kontekst mesta so izpostavili tudi problematiko uravnoteženosti različnih kulturnih praks in produkcijskih razmer:

Ali se ti zdi pomembno, da Boršnikovo srečanje poteka v Mariboru? Zakaj ja/ne? Kaj za mesto pomenijo takšni kulturni dogodki, kot jih prinaša na primer Borštnikovo srečanje ali naziv Evropska prestolnica kulture?

»Mislim, da je Boršnikovo srečanje vedno bilo in bo pomemben dogodek za Maribor, zato se mi zdi prav, da tradicija ostaja tukaj. Seveda se mesto samo tega premalo zaveda in se do njega obnaša zelo sramežljivo. Kot bi mu bil tuj. Morda bi ob tem pomislili, da si ga ne zasluži, ampak ravno zato je potrebno vztrajati. Ljubljana ima dovolj visoko koncentracijo vsakodnevnih kakovostnih in raznolikih kulturnih dogodkov. Večina mariborske publike je toge in se ne premakne iz svojih ustaljenih okvirov, razen če ji drugačno in neznano ni zapakirano v neko preverjeno formulo. Tudi zato je festival pomemben za Maribor. Festivali različnih vrst se mi zdijo na splošno zmeraj popestritev ustaljenega dogajanja, v družabnem in programskem smislu. O njihovem pomenu se ne smemo več spraševati. Borštnikovo je tradicija, je nuja, ki jo moramo vzpodbujati. Ta dva dogodka je težko primerjati, ker je EPK nepredstavljivo večji projekt in ne zajema samo kulturnega področja, ampak bi moral poskrbeti za socialno prebujenje celotne regije, ki bi vzpodbudila boljšo kulturo bivanja, ki bi se izražala tudi v kulturnih dogodkih.«

»Vsekakor se mi zdi zelo pomembno, da se kulturni dogodki dogajajo tudi izven ljubljanskega prostora, kar prispeva k decentralizaciji najbolj kulturno delujoče Ljubljane. Tako tudi druga slovenska mesta dobivajo priložnost za (iz)gradnjo kulturne identitete in premik v tej smeri. Seveda pa samo Boršnikovo srečanje ne bi smelo biti edini razlog širjenja kulture v Mariboru, saj se na ta način povzdiguje le elitno, visoko kulturo in pogosto zanemarja ali spregleda alternativne, sodobne umetniške prakse in dogodke, ki so zaradi tega tudi slabše (ali sploh ne) finančno podprte s strani občine. Enako tovrstne dogodke obravnavajo mediji in obiskovalci. Dogodek, kot je Boršnikovo srečanje, ima torej velik pomen za Maribor, a menim, da bi za sam naziv Evropske prestolnice kulture moralo mesto narediti mnogo več na programski shemi in nujno vključevati tudi kulturne dogodke, ki ne predstavljajo le s smetano okrašenih elitnih kulturnih dogodkov.«

Gregor Kosi, zavod Pekarna – magdalenske mreže: »Geografska lokacija je bistvena le v primeru, da dogodek pomeni doprinos k lokalnemu kontekstu, slednji pa se zame bere predvsem v razmerju in razpravah o pogojih produkcij(e): koliko javnih sredstev za kakšno opolnomočenje? Pomembnost umetnosti ne razbiram v imidžu mesta, temveč v kvaliteti lokalnih produkcij in javnih razprav, ki so s tem kakorkoli vzpodbujene. Na kratko: kaj Borštnik lahko pomeni v luči kulturnega razvoja mesta in kaj imajo od tega tisti z (naj)manj priložnostmi?
Mesto je umiranje v zadnjem vzdihljaju. Je lahko še lepše, večje ali barvitejše, vsekakor pa ostaja dejstvo, da se v njem bije poslednja tranzicijska bitka: kdo bo sprivatiziral še zadnje oaze javnega prostora in javnih sredstev. Vprašanje Borštniku in EPK-ju se glasi: kaj boste storili, da ne boste njegovi pogrebci?«
(Nika Arhar, SiGledal)

Zaposlovanje mladih - TV SLO; Dobro jutro

video prispevek na spodnjem linku:

http://tvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-2-del/ava2.84689281/

torek, oktober 19, 2010

Šola za starše: kako pomagati otroku pri učenju - Večer, 12.10.2010

Šola za starše: kako pomagati otroku pri učenju

Mladinski informacijsko-svetovalni center (MISC) Infopeka v mesecu novembru pripravlja šolo za starše Kako pomagati otroku pri učenju, kjer bodo starši dobili nasvete, kako pomagati otroku naučiti se učiti. Seznanjeni bodo z različnimi tehnikami, nasveti, vajami za večjo zbranost, boljše pomnjenje, dobili bodo tudi osnovne informacije o možnih oblikah pomoči oziroma kje poiskati pomoč, ko otroka pestijo učne težave. Strokovnjakinja na tem področju Alenka Barbirič bo staršem razložila še, kako otroka motivirati za učenje. Za starše in skrbnike otrok med 6. in 15. letom starosti v Infopeki pred začetkom šole pripravljajo informativni sestanek, ki bo v četrtek, 4. novembra, ob 17. uri v prostorih MISC Infopeka na Trgu revolucije 9 v Mariboru.

Jasmina Cehnar

petek, oktober 15, 2010

Posvet Delo za mlade - Nevladna.org, 15.10.2010

V sredo, 13. oktobra, smo se v Pekarni v Mariboru, udeležili posveta Delo za mlade. Organizatorji so želeli predstaviti poglede in izzive mladih na področju zaposlovanja in zaposljivosti ter pogled in delovanje strokovnjakov s tega področja na lokalni ravni.

Posvet Delo za mlade

Vabljeni so bili mladi, strokovnjaki s področja zaposlovanja, predstavniki delodajalcev (zbornic) in predstavnik Mestne občine Maribor s področja mladine in kulture.

Po nekaj uvidnih opisih položaja in izjavah mladih iskalcev prve zaposlitve, da jih izobrazbene institucije kjer so se šolali večinoma ne pripravljajo na iskanje zaposlitve in razmere na trgu, se je skozi pogovor izkazalo, da so glavne problemske točke sledeče:

- mladi iskalci zaposlitve ne dostopajo ali iščejo informacij o zaposlitvenih in kariernih možnostih
- mnogo (prvih) iskalcev zaposlitve samih ni pripravljeno narediti kaj dosti ob iskanje zaposlitve
- zanašanja iskalcev zaposlitve na javne institucije pomoči
- pomanjkanje iznajdljivosti iskalcev zaposlitve
- premalo samozavesti in samopromocije iskalcev zaposlitve
- pomanjkanje obvladovanja veščin nastopanja in samopromocije
- togost ali ukleščenost v ustaljene vzorce delovanja na zavoda za zaposlovanje
- togost delodajalcev, ki od iskalcev prvih zaposlitev zahtevajo delovne izkušnje
- nezanesljivost delodajalcev (izplačevanje plač ali prispevkov)
- kriza gospodarstva in podjetništva

Na debati je beseda nanesla tudi na prostovoljno delo, kot eno izmed možnosti za uspešnejše vključevanje mladih na trg dela. Zbrani so bili enotni, da opravljanje prostovoljnega dela mladim omogoča pridobivanje novih znanj, veščin in delovnih izkušenj, ki so lahko zelo koristne pri iskanju zaposlitve. Hkrati pa se mladi pripravljajo na samostojno življenje, prevzemanje različnih vlog in odgovornosti v življenju.

Pohvalno je, da se takšni tematski posveti organizirajo v sodelovanju z mladimi in v neformalnem okolju, kar bi morda bilo potrebno ponoviti in ohranjati, rezultate posvetov pa lokalno uporabiti. Malce je potrebno ošteti izvajalce, ki zmeraj niso ujeli srži debate, pa tudi moderiranje, ki je debato kdaj prekinilo v trenutku, ko je bila najbolj plodna. Verjamemo, da se bodo organizatorji v bodoče bolj potrudili in napake odpravili.

Debata Delo za mlade poteka po vsej Sloveniji, izvaja jo Mladinska mreža Mama, lokalni partner za Maribor pa je bila Infopeka.

Delo za mlade - Dostop.si, 14.10.2010

Delo za mlade

Javna debata na temo zaposljivosti

14.10.2010 13:26:10

Kako se lotiti iskanja prve zaposlitve? Je končana šola dovolj? Si se s temi vprašanji srečal tudi ti? Odgovore so mladi skupaj s predstavniki institucij skušali poiskati na javni debati, ki se je odvijala v Dvorani Gustaf.

Dijaki, študentje, absolventi, brezposelni, predstavniki raznih institucij, kot je Zavod za zaposlovanje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, Andragoški zavod Maribor, in mnogi drugi so se srečali na javni debati, ki so jo v okviru nacionalnega projekta Delo za mlade! organizirali Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka, Pekarna Magdalenske mreže in Mladinska mreža MaMa.

Javne debate se je udeležilo veliko mladih, kar nas lahko po eni strani preseneti, saj lahko z njihove strani v zadnjem času velikokrat zaznamo pasivnost. Tokrat so pokazali voljo in izrazili svoje strahove in želje na poti, ki jih še čaka ali pa je že potrkala na vrata, torej na poti iskanja zaposlitve, saj, kot vemo, brezposelnost vedno bolj narašča. V Evropi je 24% mladih do 30. leta brezposelnih.

Javna debata je potekala kot delo v skupinah, kjer so razmišljali o svojih izzivih in kasneje tudi o rešitvah. Dijaki in študentje so izpostavili, da tekom izobraževanja dobijo premalo praktičnega znanja, še vedno je preveč poudarka na teoriji. Poleg tega so povedali, da je zelo pomembno tudi neformalno izobraževanje, saj si s tem pridobiš dodatne kompetence in samozavest.

Predstavniki institucij so poudarili, da se je velikokrat potrebno prilagajati potrebam trga in pokazati samoiniciativnost. Brezposelni ne morejo pričakovati, da bo zavod skrbel za odrasle osebe, ampak morajo v prvi vrsti voljo in pobudo prevzeti sami. Dodali so še, da obstajata dve skrajnosti brezposelnih mladih: na eni strani so tisti, ki se jim ne ljubi delati, lenarijo, starši pa jim ob tem ščitijo hrbet, na drugi strani pa so tisti, ki imajo visoko izobrazbo, vendar ob njihovem zaposlovanju delodajalec stopi nazaj, saj se boji, da jim bo potrebno dati visoke plače.

Debate so se udeležili tudi predstavniki Romov, ki so izrazili, da si želijo delati, vendar velikokrat naletijo na negativen odziv zaradi tega, ker so Romi. Četudi napišejo prošnjo in so poklicani na razgovor, se vse konča, ko se oglasijo na kraju možne zaposlitve.

Skupaj so poiskali tudi rešitve, kaj bi lahko postorili za boljše zaposlitvene možnosti mladih. Med drugim so ugotovili, da bi bilo potrebnih več neformalnih srečanj, na katerih bi se govorilo o teh temah; več časa bi bilo potrebno vložiti v informiranje mladih o tem, kje si lahko pridobijo neformalno izobrazbo, in spodbujati bi bilo potrebno delodajalce, da bi omogočali drugačne oblike zaposlitve, kot je npr. praksa, kjer bi si mladi lahko nabrali praktične izkušnje in spoznali delovni proces.

Kako se bo projekt Delo za mlade! razvijal naprej bomo izvedeli v prihodnjih mesecih. Res pa je, da problem ni v mladih, ki pridejo na takšna srečanja, saj le-ti imajo voljo do dela. Težava je s tistimi, ki ostanejo doma in jih ne zanimajo niti take debate, kaj šele zaposlitev.

sreda, oktober 13, 2010

Postani prostovoljec - Toti Maribor, 12.10.2010

Objavljeno: 12.10.2010 , Avtor: Sašo Branilovič | |

MISC INFOPEKA bo tudi letos organizirala prostovoljsko delo mladih na številnih področjih in na številnih lokacijah v Mariboru.

Uvodni sestanek za vse, ki se bodo želeli spoznati s prostovoljstvom, bo v prostorih Mladinskega informacijsko – svetovalnega centra (MISC) INFOPEKA, Trg revolucije 9, v torek, 12. oktobra, ob 17. uri, medtem ko se bo usposabljanje za organizirano prostovoljsko delo pričelo v četrtek, 14. oktobra, prav tako ob 17 uri. Pri usposabljanju bodo prostovoljci spoznali etični kodeks prostovoljstva, značilnosti prostovoljstva, svoje pravice in odgovornosti, kakor tudi pravice in odgovornosti ljudi ter institucij, ki se jih prostovoljno delo kakorkoli dotika.

Ena od oblik prostovoljskega dela je tudi nudenje učne pomoči (Foto: Sašo Branilovič)

Kot pojasni Urška Breznik, mentorica prostovoljcev v MISC INFOPEKA, Pekarna Magdalenske mreže, prostovoljsko delo pod okriljem omenjenih institucij poteka že 12. leto zapored. Letos bo prostovoljsko delo obsegalo nudenje brezplačne učne pomoči, organizirana bo Pekarna dobiš – daš oziroma program za otroke in mladostnike s psihosocialnimi težavami, kot so osamljenost, pomanjkanje socialnih stikov, težave pri navezovanju stikov. Prav tako bo eden od programov prostovoljstva kritično informiranje, kjer gre za programe, ki učinkovito javno izpostavljajo problematike življenja mladih v sodobni družbi kot celoti ali v njihovem lokalnem okolju. “Tako je bil lani izveden projekt Maribajk, kjer so prostovoljci zbirali stara kolesa, jih popravili in kreativno pobarvali ter opremili z družbeno kritičnimi sporočili, nato pa za obrabnino v višini 2 evra oddajali prebivalcem Maribora in naključnim turistom,” pove Breznikova. Kot četrta dejavnost znotraj prostovoljskega dela pa bo pomoč pri izvajanju različnih delavnic na temo reševanja konfliktov, nasilja, diskriminacije za učence in dijake.

V Pekarni o delu za mlade - Večer, 13.10.2010

V Pekarni o delu za mlade

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v sodelovanju z Mrežo MaMa v okviru nacionalnega projekta Delo za mlade! prireja danes, v sredo, ob 13. uri v dvorani Gustaf v Kulturnem centru Pekarna za mlade, stare od 15 do 30 let, javno debato, ki bo odprla temo zaposljivosti in zaposlenosti mladih v Mariboru. Mladi, predstavniki gospodarstva in drugih pristojnih služb bodo skupaj iskali odgovore na izzive, s katerimi se sooča mlada populacija pri vstopu na trg dela. Javna debata je eden izmed 25 lokalnih dogodkov, ki bodo v mesecu septembru in oktobru v okviru nacionalnega projekta Delo za mlade! potekali po vsej Sloveniji. Ugotovitve lokalnih dogodkov bodo mladi predstavili relevantnim akterjem s področja zaposlovanja na nacionalnem dogodku v mesecu decembru.

Jasmina Cehnar

ponedeljek, oktober 11, 2010

Garage Explosion 2010 - Radio Študent, 11.10.2010

Glasba RŠ - Recenzija
Garage Explosion Festival 2010!!!

Ponedeljek, 11. 10. 2010 13:15



V petek se je v mariborski Pekarni, natančneje v dvorani Gustaf odvijal že šesti rock'n'roll festival »Garage Explosion«. Več kot očitno je, da se je festival razvil v zrelo, dovršeno in močno rock'n'roll tvorbo, tako po formalni kot tudi po vsebinski plati. Predstavlja enega od najpomembnejših rock'n'roll dogodkov, ne samo v kontekstu Slovenije, temveč veliko širše ... (v celoti!)

GARAGE EXPLOSION 2010, 8. 10. 2010; Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor

* V petek se je v mariborski Pekarni, natančneje v dvorani Gustaf, odvijal že šesti rock'n'roll festival »Garage Explosion«. Več kot očitno je, da se je festival razvil v zrelo, dovršeno in močno rock'n'roll tvorbo, tako po formalni kot tudi po vsebinski plati. Predstavlja enega od najpomembnejših rock'n'roll dogodkov, ne samo v kontekstu Slovenije, temveč veliko širše. V Evropi je pravih rock festivalov z močnim in neoporečnim vsebinskim programom čedalje manj, tako da tudi zaradi tega »Garage Explosion« predstavlja enega od pomembnih ključev za razvoj tovrstne kulture. Odlična programska politika organizatorjev je tokrat poskrbela za pestro mednarodno udeležbo garažnih rockovskih bendov, z močnimi »headlinerji« The Morlocks na čelu. Velikemu entuziazmu vseh vpletenih se imamo zahvaliti, da ima Slovenija tako pomemben rockovski dogodek, ki je bil tokrat tudi zelo dobro obiskan.

Nepozaben večer se je pričel z logaškim triom Barely Modern. Mladi predstavniki novega vala slovenske rockovske scene si pridno nabirajo izkušnje na domačih rockovskih odrih. Po lanskoletni turneji v sklopu Klubskega maratona 09, so si nabrali dovolj samozavesti, da na odru delujejo neobremenjeno in sproščeno. Njihova izvedba je bila tudi tokrat povsem korektna, vendar ni uspela prebuditi zbrane publike. Nekatere njihove skladbe so bile tokrat pretirano razvlečene, če ne že kar predolge. Za otvoritev festivala bi si lahko omislili krajši nastop.

Publiko so uspeli razvneti šele Rečani My Buddy Moose. Njihovo pristno kombiniranje countryja, rythm & bluesa in rocka je bilo tudi tokrat izvedeno vrhunsko. Gre za izvrstne glasbenike, ki so tehnično izjemno podkovani, poleg tega imajo tudi dovršen odrski nastop. Njihova verzija tako imenovane »americane« ni namenjena zgolj strastnim rockerjem, temveč tudi širši publiki, ki jo hitro zapeljejo tudi zvoki njihove električne mandoline. My Buddy Moose so bili tudi tokrat odlični in če bi svoj nastop skrajšali vsaj za četrtino, bi lahko rekel, da so bili presežni. Na festivalu res ne bi bilo potrebno toliko časa vztrajati na odru.

Sledil je beograjski trio Šmajser, ki je predstavil pravo šolo tipičnega beograjskega »high energy rock'n'rolla«. Trio je zaznamovan z izjemno sproščenostjo in močno energijo. Kombinacija pristnega rock'n'rolla in »high energy« kitarskega pristopa, se je tokrat obnesla solidno. Zvočno bend ni bil najbolj prepričljiv. Basovske linije so pretirano zasenčile zvok kitare. Izvedbeno je ritem sekcija na trenutke celo šepala, tudi pevčev glas je deloval nekako utrujeno, toda to ni izničilo njihovega uživaškega pristopa, ki pa je v končni fazi bistvo rock'n'rolla. Šmajser imajo močno vsebino, ki jo bodo tehnično prav gotovo še izpilili v prihodnosti.

Angleško-slovenska naveza Nero Burns je tudi tokrat funkcionirala odlično. Takoj po Beograjčanih so zasedli mali stranski oder in nabrusili podplate zbrani množici. Trio zelo pristno kombinira žanre, kot so psychobilly, garažni rock in punk, v hedonistično rock'n'roll enoto, ki razvname še tako izbirčnega rokerja. To je seveda možno le z močno ritem sekcijo, ki je tudi tokrat delovala nezmotljivo, z odlično kitarsko izvedbo in super preprostimi rock'n'roll skladbami, ki imajo v sebi veliko srce in željo. Mene so najbolj navdušili z izvedbo skladbe »Missing Link«, ki je priklicala v spomin veliki duh Linka Wraya. Kljub temu da je bil zvok na malem odru nekoliko manj prodoren kot na velikem odru, so uspeli Nero Burns s svojo pristno energijo očarati zbrano množico. Bravo, Nero Burns. Vsekakor gre za zasedbo, ki bi si v slovenskem prostoru zaslužila več pozornosti.

Medtem so se na velikem odru že pripravili izjemni The Morlocks. Zelo dobra je bila odločitev organizatorjev, da so za »headlinerje« festivala izbrali kultno zasedbo, ki je na sceni prisotna že vse od sredine osemdesetih let. S tako močno zasedbo je festival definitivno pridobil pomembnost in nakazal velike potenciale za prihodnost.

The Morlocks so izjemno nevaren bend in tega ne omenjam prvič. Fantje so to dokazali tudi s svojim nastopom na »Garage Explosion«. To je bend, ki si upa. Predrzno je namreč izbrati velike klasike Chess Records, izdati album s samimi obdelavami le teh in se odpraviti na evropsko turnejo. To si upajo le neustrašni. Koncert bi bil lahko v izvedbi nekega drugega benda čista polomija, toda v primeru The Morlocks imamo opraviti z velemojstri garažnega rocka. Čeprav so tokrat odigrali le peščico avtorskih skladb, to niti za trenutek ni izničilo njihovega nastopa. Blesteli so od prvega akorda dalje. Ritem sekcija bobnarja Markyja Arnolda in super basista Joea Balute je funkcionirala izjemno naoljeno in suvereno. Zanimiva kitarska kombinacija Lennyja Popsa in Nicolasa Jodoina je bila sicer zaznamovana z nekoliko tanjšim zvokom, kot bi človek pričakoval, vendar je bila dinamika skladb izjemno dodelana. Tipi so uspeli prehajati med posameznimi eksplozivnimi deli v impresivnejše, skorajda psihedelične momente izjemno sproščeno in do takta natančno. Leighton Koizumi je pravi »frontman« z izjemno karizmo, energičnim nastopom in izdelano vokalno interpretacijo. Odigrali so praktično celoten album »The Morlocks Play Chess« in to s takšnim bliščem, da mi je enostavno vzelo sapo. Na odru fantje funkcionirajo še veliko bolje kot v studiu. To je pravi garažno rockovski bend in to velik bend. Pogosto se v medijih zlorablja kontekst garažnega rocka in The Morlocks so pravi odgovor vsem tistim, ki nimajo natančne predstave, kaj naj bi ta glasbeni slog zajemal. To je glasbeni izraz, ki se nesramežljivo spogleduje s tradicijo, vendar ji dodaja svoj uporniški, svobodomiselni glasbeni naboj. Ko je ta kombinacija izvedena tehnično dovršeno in zvočno prebojno, imamo lahko samo enostaven zaključek: to so The Morlocks. To je bila čista rock'n'roll eksplozija, nad katero sem bil prijetno presenečen.


Nič manj me niso presenetili DMT iz Novega Sada. Videl sem jih slabih deset let nazaj in tudi takrat je bil trio našpičen in pravi, vendar je deloval še vedno nekako šolsko. Kombinacija Ramonesov, New Bomb Turks in Devil Dogs jim je bila v krvi, seveda z značilnim srbskim svobodomiselnim pristopom, toda tokratni nastop je bil še nadgradnja tistega izpred desetih let. Na malem odru dvorane Gustaf so uprizorili jedrnat in strasten rock'n'roll koncert, ki mu težko očitamo karkoli. To je bil visoko oktanski rock'n'roll v najboljši možni izvedbi. Super kitarske vragolije, dovršena kombinacija basa in bobnov, ter izjemna ekspresivna vokalna interpretacija so temeljne lastnosti njihovega petkovega nastopa.

V poznih jutranjih urah so festival do konca pripeljali domači Diego, ki so bili tokrat solidni, vendar njihov zvok ni bil najboljši. No, dejstvo je, da so bila ušesa že utrujena od super doze sodobnega, pristnega in neuklonljivega rock'n'rolla. Tokratna izvedba festivala »Garage Explosion« si zasluži presežno oceno.

Na »Garage Explosion« je užival Brane Škerjanc.