Mariborski center alternative v škripcih
V Pekarni so ogorčeni nad prepolovitvijo sredstev
Vodstvo mariborske Pekarne je javnosti predstavilo razmere in finančno stanje kulturnega zavoda, ki mu je mestna občina v letošnjem letu prepolovila finančna sredstva.
Vodja Pekarne Gregor Kosi je opozoril, da krajevna oblast tako kaže na svoje slabo razumevanje vrednotenja in financiranja kulture v Mariboru. "Župan Franc Kangler je na oktobrski javni tribuni izrekel preroške besede, da bo treba zategniti pasove. Če smo takrat verjeli, da gre predvsem za retorične figure, nam je danes, konec leta, jasno, da gre za specifičen način delovanja, kjer se z retoričnimi figurami prikriva strukturni problem razumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v mestu, s tem pa tudi oblikovanja in zagotavljanja pogojev, v katerih delamo in zaradi katerih smo nevladni, neformalni akterji oziroma alternativci, ki smo financirani znotraj javnega interesa, še posebej občutljivi," je na novinarski konferenci dejal Kosi.
"Mehka" selitev iz zgradbe?
Mestna občina Maribor jim je po Kosijevih besedah za letošnje programe prepolovila sredstva. Še lani so prejeli 52 tisoč evrov, letos pa so dobili le 28 tisoč evrov, tudi te pa so prejeli šele 8. decembra, torej ob koncu programskega leta, tako da so z njimi lahko zgolj deloma poplačali premostitvene kredite, s katerimi so izpeljali zastavljeni program. V Pekarni so zato začudeni nad predolgimi postopki, zavrnjene so bile tudi vse njihove pritožbe, tovrstno ravnanje občine pa se jim zdi "selitev" iz zdajšnjih prostorov na nekoliko drugačen način. Brez vsebine, ki je po njihovem s tako mizernimi denarnimi sredstvi ne bodo mogli več zagotavljati, bo namreč prenova objektov pomenila le pridobitev novih zgradb, v katerih se ne bo nič dogajalo.
Pekarna: Denar je, samo razporediti bi ga bilo treba drugačeV Pekarni so opozorili tudi na zgovorno dejstvo o rebalansu mestnega proračuna, s katerim so v okviru postavke Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012 pokrili izgubo letošnjega Festivala Maribor oziroma Narodnega doma Maribor. "Čeprav zakon navaja, da smo po kakovosti in pomenu primerljivi s kulturno dejavnostjo javnih zavodov, torej tudi Narodnim domom, pa je bilo njim samo za desetdnevni festival namenjenih 390 tisoč, nam pa za celoletno delovanje vsega 28 tisoč evrov," je dejal Kosi in ob tem še dodal, da jim je Urad za kulturo in mladino želel celo skrčiti sofinanciranje štirih zaposlitev preko javnih del v letu 2009, a je svojo odločitev pozneje spremenil.
Kako naprej?
Kot je še dejal prvi mož Pekarne, bodo iz omenjenih razlogov morali v prihodnje dobro premisliti, kaj početi, nekaterih projektov pa ob zdajšnjem finančnem stanju zagotovo ne bodo mogli izpeljati. Težava je namreč tudi v tem, da zaradi trenutne zadolženosti zaradi najetih kreditov ne morejo kandidirati niti za evropska sredstva pri posameznih projektih.
petek, december 19, 2008
Pekarna ugaša?; RTS, 18.12.2008
Pekarna ugaša?
V Pekarni se ponovno zapleta. Potem, ko so se uporabniki oktobra letos krčevito borili za svoje prostore, se bodo sedaj še za denar. Občinarji so jim namreč namenili skoraj polovico sredstev manj, a tudi ta so v Pekarni prejeli šele decembra. Sedaj se v Pekarni sprašujejo ali so alternativne kulturne vsebine v Mariboru sploh še potrebne.
V Pekarni se ponovno zapleta. Potem, ko so se uporabniki oktobra letos krčevito borili za svoje prostore, se bodo sedaj še za denar. Občinarji so jim namreč namenili skoraj polovico sredstev manj, a tudi ta so v Pekarni prejeli šele decembra. Sedaj se v Pekarni sprašujejo ali so alternativne kulturne vsebine v Mariboru sploh še potrebne.
Mariborski Pekarni zmanjšali sredstva; Delo, 19.12.2008
Mariborski Pekarni zmanjšali sredstva
Nenavadna kulturna politika
Potem ko je mariborska občina prepolovila sredstva založbi Litera in reviji Dialogi je zdaj v kritičnem položaju tudi kulturni center Pekarna. Komaj so se ubranili namer, da center preselijo na novo lokacijo, s čimer bi Pekarna, nekakšna mariborska replika Metelkove, popolnoma izgubila svoje poslanstvo, že jih je občinska uprava »razveselila« z novico, da bodo letošnja sredstva za izvajanje programa znašala le 28.000 evrov, kar je skoraj polovica lanske vsote.
»Zmanjševanje sredstev je selitev na drug način,« zadevo komentira v. d. direktorja Pekarne Gregor Kosi. Po njegovih besedah je mariborski župan Franc Kangler pred časom očitno preroško napovedal, da bo »treba zategniti pasove«, to pa je dokazuje celovitost strukturnega problema nerazumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v Mariboru. To velja predvsem za t. i. neformalno oziroma alternativno kulturo, ki je v primerjavi z »visoko«, etablirano, degradirana. To dokazuje tudi poplačilo izgube desetdnevnega Festivala Maribor v višini 390.000 evrov, za katerega se je denar brez problema našel.
Pekarna se zdaj nahaja v skoraj brezizhodnem položaju. Že tako majhna sredstva za letos so namreč na svoj račun prejeli šele pred nekaj dnevi, do zdaj pa so bili svoje programe prisiljeni financirati z bančnimi posojili. Ker so občinska sredstva prepolovljena, bodo imeli z vračanjem kreditov nemalo težav, takšni finančni aranžmaji pa jim po Kosijevih besedah skoraj onemogočajo kandidiranje za evropska sredstva. Dodatna težava je neurejen formalni status Pekarne, saj kompleks nima uporabnega dovoljenja, kar jih prav tako blokira pri iskanju sredstev. V Pekarni so sicer nameravali zaradi takšnih potez občinske uprave vložiti tožbo na upravno sodišče, vendar jim jih zaradi kratkih rokov postopkov ni uspelo izvesti. Kosi izraža začudenje zaradi takšne »neodgovorne in ignorantske« občinske politike, ki je še toliko bolj nerazumljiva zaradi priprav Maribora na projekt Evropske prestolnice kulture leta 2012.
Peter Rak
Nenavadna kulturna politika
Potem ko je mariborska občina prepolovila sredstva založbi Litera in reviji Dialogi je zdaj v kritičnem položaju tudi kulturni center Pekarna. Komaj so se ubranili namer, da center preselijo na novo lokacijo, s čimer bi Pekarna, nekakšna mariborska replika Metelkove, popolnoma izgubila svoje poslanstvo, že jih je občinska uprava »razveselila« z novico, da bodo letošnja sredstva za izvajanje programa znašala le 28.000 evrov, kar je skoraj polovica lanske vsote.
»Zmanjševanje sredstev je selitev na drug način,« zadevo komentira v. d. direktorja Pekarne Gregor Kosi. Po njegovih besedah je mariborski župan Franc Kangler pred časom očitno preroško napovedal, da bo »treba zategniti pasove«, to pa je dokazuje celovitost strukturnega problema nerazumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v Mariboru. To velja predvsem za t. i. neformalno oziroma alternativno kulturo, ki je v primerjavi z »visoko«, etablirano, degradirana. To dokazuje tudi poplačilo izgube desetdnevnega Festivala Maribor v višini 390.000 evrov, za katerega se je denar brez problema našel.
Pekarna se zdaj nahaja v skoraj brezizhodnem položaju. Že tako majhna sredstva za letos so namreč na svoj račun prejeli šele pred nekaj dnevi, do zdaj pa so bili svoje programe prisiljeni financirati z bančnimi posojili. Ker so občinska sredstva prepolovljena, bodo imeli z vračanjem kreditov nemalo težav, takšni finančni aranžmaji pa jim po Kosijevih besedah skoraj onemogočajo kandidiranje za evropska sredstva. Dodatna težava je neurejen formalni status Pekarne, saj kompleks nima uporabnega dovoljenja, kar jih prav tako blokira pri iskanju sredstev. V Pekarni so sicer nameravali zaradi takšnih potez občinske uprave vložiti tožbo na upravno sodišče, vendar jim jih zaradi kratkih rokov postopkov ni uspelo izvesti. Kosi izraža začudenje zaradi takšne »neodgovorne in ignorantske« občinske politike, ki je še toliko bolj nerazumljiva zaradi priprav Maribora na projekt Evropske prestolnice kulture leta 2012.
Peter Rak
Pogodba je iz ene pisarne v drugo romala 16 dni; Večer, 19.12.2008
Pogodba je iz ene pisarne v drugo romala 16 dni
Za pokritje izgube Festivala Maribor je šlo 390 tisoč evrov, za Pekarno pa je občina odštela 28 tisoč evrov
Za pokritje izgube Festivala Maribor je šlo 390 tisoč evrov, za Pekarno pa je občina odštela 28 tisoč evrov
Marko Vanovšek
Pekarna je z občinskim denarjem poplačala premostitvene kredite, ki so ji omogočali delovanje v letošnjem letu. Prav krediti pa so eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Pekarna ne more kandidirati za evropska sredstva.
Potem ko je Mestna občina Maribor (MOM) letos prepolovila sredstva založbama Literi in Aristej, je za 24 tisoč evrov (skoraj polovica manj kot lani) revnejši tudi zavod Pekarna. S tem je občina, pravi Gregor Kosi, v.d. direktorja zavoda, ogrozila delovanje, ta poteza pa je zanj, še posebej, ker občinska oblast na veliko govori o projektu evropska prestolnica kulture (EPK), nesmotrna.
Pekarna je z občinskim denarjem poplačala premostitvene kredite, ki so ji omogočali delovanje v letošnjem letu. Prav krediti pa so eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Pekarna ne more kandidirati za evropska sredstva.
Potem ko je Mestna občina Maribor (MOM) letos prepolovila sredstva založbama Literi in Aristej, je za 24 tisoč evrov (skoraj polovica manj kot lani) revnejši tudi zavod Pekarna. S tem je občina, pravi Gregor Kosi, v.d. direktorja zavoda, ogrozila delovanje, ta poteza pa je zanj, še posebej, ker občinska oblast na veliko govori o projektu evropska prestolnica kulture (EPK), nesmotrna.
"22. oktobra je na javni tribuni župan izrekel preroške besede, da bo potrebno zategniti pasove. Če smo takrat verjeli, da gre predvsem za retorične figure, nam je danes jasno, da gre za specifičen način delovanja, kjer se z retočnimi figurami prikriva strukturni problem razumevanja, vrednotenja in financiranja kulture v Mestni občini Maribor. Ves čas smo preverjali situacijo in strokovne službe na občini so nam odgovorjale, da bo denarja manj. Postavlja se mi vprašanje njihovih funkcij, kajti prepričanje, da bo za kulturo manj denarja, postaja nekaj samoumevnega," se je včeraj spraševal Kosi.
Spomnimo, da je MOM (ta Pekarno financira v 35 odstotkih, 60 odstotvkov da država, ostalo so lastna sredstva) javni razpis za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture ter javni razpis za izbor programov v javnem interesu na področju kulture objavila šele junija letos. To pomeni, da je zavod Pekarna (in seveda druge kulturne inštitucije v mestu) na nek način kreditiral občino in izvajal programe, ki jih zagotovo ne bi, če bi vedel, da bo denarja manj. Mimogrede, junija je bil razpis, denar za letos pa so v Pekarni prejeli šele 8. decembra (ostali zavodi, ki niso javni, pa šele danes), torej konec leta, medtem ko ljubljanska občina objavi razpis konec leta za prihodnje leto.
Na vprašanje, zakaj javnost niso opozorili že prej, Gregor Kosi odgovarja, da zato, ker so bili prepričani, da bodo vložili tožbo na Upravno sodišče, a jim zaradi pomanjkanja časa (beri: zakonski roki) žal tega ni uspelo. "Pogodbo o financiranju programov v javnem interesu na področju kulture za leto 2008 sem nato podpisal 11. novembra, župan pa šele 27. novembra. 16 dni je pogodba romala iz ene pisarne v drugo. To se dogaja ob dejstvu, da se politika zaveda kulturne podhranjenosti," pravi Kosi, ki je z občinskim denarjem poplačal premostitvene kredite, ki so jim omogočali delovanje v letošnjem letu. Prav krediti pa so eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih Pekarna ne more kandidirati za evropska sredstva.
Gregor Kosi in njegovi sodelavci so prepričani, da zavod Pekarna v javnem interesu spodbuja in izvaja celovite projekte in posreduje deficitarne prakse ter prispeva k promociji mesta, zaradi dinamike in načina financiranja pa jim je popolnoma onemogočeno načrtovanje, razvijanje, zagotavljanje in omogočanje pogojev za trajno delovanje. Kar je še huje, tako Kosi, v času intezivnih dogovarjanj glede prenove, da bi ta čim manj prizadela produkcijo, MOM prepolovi sredstva - kot da ostali pritiski niso dovolj. "Na fenomen Pekarna, s katerim se občinarji hvalijo, ko prihajajo gosti, opozarjajo mediji in zainteresirana javnost, strokovne službe na mestni občini pa, kot da se občutljivosti in pomembnosti takšnega organizma sploh ne zavedajo. Prepolovitev sredstev in enoletno financiranje se sumljivo pokrivata z namerami župana, da preseli Pekarno," so iz dvorane Gustav sporočili javnosti.
Pomanjkanje strategije
Tamkajšnji ustvarjalci in organizatorji se niso izognili niti novemberskemu rebalansu, znotraj katerega postavka za pokritje izgube Festivala Maribor (v produkciji Narodnega doma) znaša 390 tisoč evrov. Letošnje nakazilo Pekarni za celoletno delovanje pa 28 tisoč! S tem je mestni svet, pravi Gregor Kosi, le pokazal, kako kreira politiko, aktualna politika pa je jasno pokazala, kako vrednoti nevladne producente. "EPK in Univerzijada? Ne se hecat, same floskule. Komu je EPK namenjena? Kaj sploh pomeni? Alternativa bo preživela, ampak zakaj so potrebni vsakokratni rezi in čakanje nadaljnih 50 let, da se neka razmerja ponovno vzpostavijo?" se je še včeraj spraševal Gregor Kosi, njegov sodelavec Marko Brumen pa, kam bomo prišli, če bo vse odvisno od tega, kdo se bo s kom zmenil. Brez kakšnih jasnih in zapisanih strategij. Če bodo dovolj le ustna zagotovila, ne potrebujemo nobenih razpisov več.
PETRA ZEMLJIČ
sreda, december 17, 2008
Prihod četrtega rajha; Večer, 17.12.2008
Prihod četrtega rajha
(Sašo Bizjak)
Avtor razstave Aleksander Legen vidi rešitev sveta v človeku, simbiozi, v lepši vzgoji. V nasprotnem primeru se bomo morali soočiti s ponavljanem zgodovine in prihodom četrtega rajha.
Hladilnica, razstaviščni prostor v Pekarni Magdalenske mreže, bo do konca februarja gostila razstavo s provokativnim naslovom Življenje v četrtem rajhu študenta slikarstva Aleksandra Legena, ki je premierno bila postavljena v Stari elektrarni v Ljubljani. Avtor je na dobro obiskani ponedeljkovi otvoritvi z mističnim uvodom povedal, da je tematika trinajstih slik, ki sicer ponazarjajo dvanajst mesecev in sonce, splet družbene kritike in osebne filozofije s pridihom numerologije. Tehnika je prepletajoč kolaž več zvrsti."Stanje družbe temelji na piramidnem sistemu, razlikovanju, odtujevanju in percepciji o obliki duhovnosti, ki se nahaja izven človeka, zato so na slikah groteskne in obredne posvetne situacije. Gre za kritiko vsega - politike, šolstva, Cerkve... Osnovni konflikt vidim v razlikovanju na bolj in manj pomembne. Vendar verjamem, da je družba zrela za preobrat, da zapusti stare vzorce. V nasprotnem primeru se bomo morali soočiti s ponavljanem zgodovine in prihodom četrtega rajha. Rešitev vidim v človeku, v simbiozi, v lepši vzgoji, ki ne poveličuje esenc izven nas, odgovornosti, individualnih vesoljih," na posameznika apelira Legen.
Nina Ambrož
Avtor razstave Aleksander Legen vidi rešitev sveta v človeku, simbiozi, v lepši vzgoji. V nasprotnem primeru se bomo morali soočiti s ponavljanem zgodovine in prihodom četrtega rajha.
Hladilnica, razstaviščni prostor v Pekarni Magdalenske mreže, bo do konca februarja gostila razstavo s provokativnim naslovom Življenje v četrtem rajhu študenta slikarstva Aleksandra Legena, ki je premierno bila postavljena v Stari elektrarni v Ljubljani. Avtor je na dobro obiskani ponedeljkovi otvoritvi z mističnim uvodom povedal, da je tematika trinajstih slik, ki sicer ponazarjajo dvanajst mesecev in sonce, splet družbene kritike in osebne filozofije s pridihom numerologije. Tehnika je prepletajoč kolaž več zvrsti."Stanje družbe temelji na piramidnem sistemu, razlikovanju, odtujevanju in percepciji o obliki duhovnosti, ki se nahaja izven človeka, zato so na slikah groteskne in obredne posvetne situacije. Gre za kritiko vsega - politike, šolstva, Cerkve... Osnovni konflikt vidim v razlikovanju na bolj in manj pomembne. Vendar verjamem, da je družba zrela za preobrat, da zapusti stare vzorce. V nasprotnem primeru se bomo morali soočiti s ponavljanem zgodovine in prihodom četrtega rajha. Rešitev vidim v človeku, v simbiozi, v lepši vzgoji, ki ne poveličuje esenc izven nas, odgovornosti, individualnih vesoljih," na posameznika apelira Legen.
Nina Ambrož
sobota, december 13, 2008
Jelizaveta Bam v Pekarni; Večer, 13.12.2008
Jelizaveta Bam v Pekarni
V produkciji Zavoda Muzeum Ljubljana bodo v nedeljo, 14. decembra, ob 20. uri v mariborski Pekarni, v dvorani Gustaf, odigrali predstavo po dramskem tekstu Daniila Harmsa Jelizaveta Bam, v režiji in interpretaciji Barbare Novakovič. Jelizaveta Bam govori, odgovarja in ugovarja. Razlika ali zev odnosa med osebnim in predmetnim se udejanja skozi odvzemanje družbenega glasu. Ta korak sproži vdiranje ostalih oseb drame v ime protagonistke na svojstven način. Na eni strani preži zahteva po tem, da Jelizaveta končno odpre vrata sobe - na drugi strani ali medtem pa se vdiranje sočasno že odvija na nivoju govora oziroma emocij.
kr
V produkciji Zavoda Muzeum Ljubljana bodo v nedeljo, 14. decembra, ob 20. uri v mariborski Pekarni, v dvorani Gustaf, odigrali predstavo po dramskem tekstu Daniila Harmsa Jelizaveta Bam, v režiji in interpretaciji Barbare Novakovič. Jelizaveta Bam govori, odgovarja in ugovarja. Razlika ali zev odnosa med osebnim in predmetnim se udejanja skozi odvzemanje družbenega glasu. Ta korak sproži vdiranje ostalih oseb drame v ime protagonistke na svojstven način. Na eni strani preži zahteva po tem, da Jelizaveta končno odpre vrata sobe - na drugi strani ali medtem pa se vdiranje sočasno že odvija na nivoju govora oziroma emocij.
kr
sreda, december 10, 2008
Šola politične pismenosti in filmozofska večera; Večer, 10.12.2008
Šola politične pismenosti in filmozofska večera
Pekarna magdalenske mreže vabi v sodelovanju z Zofijinimi ljubimci in Institutom za etiko danes, v sredo, ob 18. uri v dvorano Gustaf v šolo politične pismenosti. Predavatelj bo dr. Boris Vezjak s Filozofske fakultete Maribor, ki bo skozi predavanje s področja logike in argumentacije predstavil osnove kritičnega in logičnega mišljenja ter njun pomen ter vpliv na demokratično razpravo. Ob 20.15 si lahko v sklopu Pekina 08 ogledate še dokumentarni film Merchants of Cool. Film preiskuje, kako se mediji in trg spoprijemajo z mladim potrošnikom, segmentom družbe, ki za vsakogar pomeni najboljšo naložbo za prihodnost.Šola politične pismenosti se nadaljuje v petek, 12. decembra, ob 18. uri. Predavatelja bosta politolog Jure Lašič in Luka Lubi z Instituta za etiko Maribor, predstavila pa bosta institucije Evropske unije, glavne strukturne probleme znotraj Evropske unije in demokratične deficite, ki jih prinašajo. Ob 20.15 bo na ogled dokumentarni film The Real Face of the European Union.
mbk
Pekarna magdalenske mreže vabi v sodelovanju z Zofijinimi ljubimci in Institutom za etiko danes, v sredo, ob 18. uri v dvorano Gustaf v šolo politične pismenosti. Predavatelj bo dr. Boris Vezjak s Filozofske fakultete Maribor, ki bo skozi predavanje s področja logike in argumentacije predstavil osnove kritičnega in logičnega mišljenja ter njun pomen ter vpliv na demokratično razpravo. Ob 20.15 si lahko v sklopu Pekina 08 ogledate še dokumentarni film Merchants of Cool. Film preiskuje, kako se mediji in trg spoprijemajo z mladim potrošnikom, segmentom družbe, ki za vsakogar pomeni najboljšo naložbo za prihodnost.Šola politične pismenosti se nadaljuje v petek, 12. decembra, ob 18. uri. Predavatelja bosta politolog Jure Lašič in Luka Lubi z Instituta za etiko Maribor, predstavila pa bosta institucije Evropske unije, glavne strukturne probleme znotraj Evropske unije in demokratične deficite, ki jih prinašajo. Ob 20.15 bo na ogled dokumentarni film The Real Face of the European Union.
mbk
torek, december 09, 2008
Ko se sestavlja nova vlada; Večer, 09.12.2008
Ko se sestavlja nova vlada
Ko se sestavlja nova vlada, se zmeraj spomnim na trdo realistično misel Vitomila Zupana: "V vsakem človeku je suženj in samosilnik, zatirani in zatiralec; in samo trdo dejstvo, da vsi ne moremo biti zatiralci, nas deli v bolj ali manj zatirane, v večje in manjše zatiralce. Znana stvar je, da se je treba bati predstojnika, ki je doma copatar. Nekje je vsakdo zatiran, nekje je vsakdo zatiralec, pa če se tega zaveda ali ne. Ženske pa imajo poseben čut za to, kdo je v neki družbi vreden več, kdo manj. Vsaka si želi zmagovalca, ker si hoče pridobiti varnosti."A za današnje ženske bi težko trdili, da skrušeno čakajo na zmagovalce. Čez dan so dovolj pogumne same zase, ob poznih popoldnevih pa jih lahko vidimo, kako si notranjo gotovost nabirajo z zvitki armafleksa pod pazduho na poti do seans joge, tai chija in drugih krepčilnih dejavnosti za telo in duha. Toliko bolj nenavadna (da ne rečem smešna) in neskladna z duhom časa je zato patriarhalna drža kakšnega klenega moža na kakšnem vodilnem mestu. Hecno je, denimo, ko mariborski župan na javni tribuni za Pekarno razlaga prisotnim, da lahko on za razliko od ostalih sodelujočih govori dlje, saj je župan. Posebej zabavno je, ker to razlaga ravno pekarnarjem, saj njegova dikcija kaže, da ne razume niti Pekarne niti mentalitete ljudi v njej. Avtonomno misleči posameznik je pač edini pogoj za prestop praga tega kulturnega centra. Županova očetovsko pokroviteljska drža ne more biti v Pekarni magdalenske mreže nič drugega kot izžvižgana.Nasploh me slovenski politiki v svojih prizadevanjih pogosto spominjajo na kolege iz nekega drugega, davno minulega časa. Spominjajo me, na primer, na Franja Žebota, priljubljenega mariborskega parlamentarnega poslanca Slovenske ljudske stranke (SLS) v prvi jugoslovanski državi. Ko je dotedanji tajnik SLS januarja 1922 izvedel, da bo zasedel mesto v beograjski narodni skupščini namesto preminulega poslanca Franca Piška, se je prizadet zaradi smrti in hkrati vesel zaradi nepričakovanega poslanskega položaja v uredništvu mariborske Cirilove tiskarne, ki je hkrati delovala kot katoliški kulturni center, bridko in na glas razjokal. A ganjen ni bil le Franjo. Kot v svojih spominih opisuje urednik Januš Golec, ni bila nikoli do tedaj kakšna vesela vest na mariborskem Glavnem trgu sprejeta s tako gromovitim navdušenjem "od vseh tam zbranih mesarjev, drugih moških, branjevk in prodajalk kot sporočilo, da je obče znani in priljubljeni Žebot kar v skoku dosegel tako veliko čast in dostojanstvo. Vsak mu je skušal stisniti v znak veselja in priznanja roko in ga pozdraviti kot poslanca." Na Žebotovo čast so se pričele gostije po vseh mariborskih krčmah. Franjo Žebot je vsa kasnejša leta kot parlamentarni poslanec ohranil neposreden in pristen stik z volivci, pri čemer je izkazoval izredno impulzivnost in čustveno zavzemanje za reševanje političnih problemov.Sodobniki so trdili, da je imel Žebot retorično spreten in samozavesten nastop ter je tako postal eden najbolj priljubljenih ter občudovanih ljudskih govornikov. Na skupščinskih volitvah februarja 1925 je Žebotova SLS na Slovenskem prepričljivo zmagala z zahtevo po slovenski avtonomiji v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V mariborskem volilnem okrožju je bil Žebot kandidat volilnega okraja Maribor - levi breg. Po volitvah se je zahvalil volivcem; izrazil je veselje, da je ostala SLS v Mariboru najmočnejša stranka, in zaključil, da je ponosen, ker ima v narodni skupščini čast zastopati poštene Mariborčane vseh slojev. Ko je marca 1925 v parlamentarnem verifikacijskem odboru novoizvoljeni demokratski poslanec za mariborsko-celjsko volilno okrožje Ljudevit Pivko SLS očital proavstrijskost in antidržavnost ter zahteval odvzem mandatov poslancem SLS, je Žebot malodane fizično nastopil proti njemu. Udarjal je po poslanski klopi in vpil: "Tako govorijo lopovi! Ali vam ni znano, koliko pristašev SLS je bilo ob začetku aretiranih radi svojega slovenskega mišljenja. Vaši pristaši so se pa skrivali. Na slovenske pozdrave še odgovarjati niso upali. Sram naj vas bo, da črnite pošteni slovenski rod." Medsebojno obtoževanje in vpitje slovenskih poslancev je za pol ure prekinilo sejo. V osebnem arhivskem fondu Franja Žebota se je za leto 1927 ohranilo veliko pisem posameznikov, v katerih so ga prosili za rešitev materialnega ali pravnega položaja, večkrat pa so se nanj obračali zgolj kot na moralno avtoriteto, ki naj se kot energičen človek zavzame zanje. Žebot je to največkrat resnično storil, pa vendar je julija 1927 kaplanu iz Slovenske Bistrice na njegovo prošnjo utrujen, a z očitno zavestjo o svojem planetarnem poslanstvu odgovoril, da mu zaradi preobilice dela ne more pomagati: "Več sto pisem in aktov leži tu na mizi še nerešenih. Od ranega jutra ves dan me oblegajo ljudje in prosijo za razne intervencije."Z razglasitvijo diktature januarja 1929, ko so bile politične stranke razpuščene, se je Žebot poslovil od aktivne politike. Postal je vodja ekspoziture Vzajemne zavarovalnice za Štajersko in načelnik mariborskega Okrajnega cestnega zastopa. Kot poslanec je za SLS na Štajerskem v dvajsetih letih prejšnjega stoletja odigral pomembno vlogo, kar dokazuje velika volilna podpora na parlamentarnih volitvah v letih 1923-1927. Danes bi rekli, da se je Žebot politike loteval populistično, saj je v narodni skupščini izbiral politično občutljive probleme (v današnjem žargonu jim lahko rečemo medijsko zanimivi), ki so terjali transparentne in hitre rešitve. Volivci so njegove akcije zlahka spremljali tudi v omejenem medijskem prostoru brez radia in televizije. Kot poslanec je Žebot večkrat postopal politično netaktno, grobo in surovo. Delno je bilo njegovo obnašanje posledica značajske nepreudarnosti, deloma pa odraz stanja duha po prvi svetovni vojni, ki je preoblikovala medčloveške odnose in stare predvojne vrednote ter politične sisteme zamenjala z novimi.
DR. MATEJA RATEJ, ZRC SAZU
Ko se sestavlja nova vlada, se zmeraj spomnim na trdo realistično misel Vitomila Zupana: "V vsakem človeku je suženj in samosilnik, zatirani in zatiralec; in samo trdo dejstvo, da vsi ne moremo biti zatiralci, nas deli v bolj ali manj zatirane, v večje in manjše zatiralce. Znana stvar je, da se je treba bati predstojnika, ki je doma copatar. Nekje je vsakdo zatiran, nekje je vsakdo zatiralec, pa če se tega zaveda ali ne. Ženske pa imajo poseben čut za to, kdo je v neki družbi vreden več, kdo manj. Vsaka si želi zmagovalca, ker si hoče pridobiti varnosti."A za današnje ženske bi težko trdili, da skrušeno čakajo na zmagovalce. Čez dan so dovolj pogumne same zase, ob poznih popoldnevih pa jih lahko vidimo, kako si notranjo gotovost nabirajo z zvitki armafleksa pod pazduho na poti do seans joge, tai chija in drugih krepčilnih dejavnosti za telo in duha. Toliko bolj nenavadna (da ne rečem smešna) in neskladna z duhom časa je zato patriarhalna drža kakšnega klenega moža na kakšnem vodilnem mestu. Hecno je, denimo, ko mariborski župan na javni tribuni za Pekarno razlaga prisotnim, da lahko on za razliko od ostalih sodelujočih govori dlje, saj je župan. Posebej zabavno je, ker to razlaga ravno pekarnarjem, saj njegova dikcija kaže, da ne razume niti Pekarne niti mentalitete ljudi v njej. Avtonomno misleči posameznik je pač edini pogoj za prestop praga tega kulturnega centra. Županova očetovsko pokroviteljska drža ne more biti v Pekarni magdalenske mreže nič drugega kot izžvižgana.Nasploh me slovenski politiki v svojih prizadevanjih pogosto spominjajo na kolege iz nekega drugega, davno minulega časa. Spominjajo me, na primer, na Franja Žebota, priljubljenega mariborskega parlamentarnega poslanca Slovenske ljudske stranke (SLS) v prvi jugoslovanski državi. Ko je dotedanji tajnik SLS januarja 1922 izvedel, da bo zasedel mesto v beograjski narodni skupščini namesto preminulega poslanca Franca Piška, se je prizadet zaradi smrti in hkrati vesel zaradi nepričakovanega poslanskega položaja v uredništvu mariborske Cirilove tiskarne, ki je hkrati delovala kot katoliški kulturni center, bridko in na glas razjokal. A ganjen ni bil le Franjo. Kot v svojih spominih opisuje urednik Januš Golec, ni bila nikoli do tedaj kakšna vesela vest na mariborskem Glavnem trgu sprejeta s tako gromovitim navdušenjem "od vseh tam zbranih mesarjev, drugih moških, branjevk in prodajalk kot sporočilo, da je obče znani in priljubljeni Žebot kar v skoku dosegel tako veliko čast in dostojanstvo. Vsak mu je skušal stisniti v znak veselja in priznanja roko in ga pozdraviti kot poslanca." Na Žebotovo čast so se pričele gostije po vseh mariborskih krčmah. Franjo Žebot je vsa kasnejša leta kot parlamentarni poslanec ohranil neposreden in pristen stik z volivci, pri čemer je izkazoval izredno impulzivnost in čustveno zavzemanje za reševanje političnih problemov.Sodobniki so trdili, da je imel Žebot retorično spreten in samozavesten nastop ter je tako postal eden najbolj priljubljenih ter občudovanih ljudskih govornikov. Na skupščinskih volitvah februarja 1925 je Žebotova SLS na Slovenskem prepričljivo zmagala z zahtevo po slovenski avtonomiji v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V mariborskem volilnem okrožju je bil Žebot kandidat volilnega okraja Maribor - levi breg. Po volitvah se je zahvalil volivcem; izrazil je veselje, da je ostala SLS v Mariboru najmočnejša stranka, in zaključil, da je ponosen, ker ima v narodni skupščini čast zastopati poštene Mariborčane vseh slojev. Ko je marca 1925 v parlamentarnem verifikacijskem odboru novoizvoljeni demokratski poslanec za mariborsko-celjsko volilno okrožje Ljudevit Pivko SLS očital proavstrijskost in antidržavnost ter zahteval odvzem mandatov poslancem SLS, je Žebot malodane fizično nastopil proti njemu. Udarjal je po poslanski klopi in vpil: "Tako govorijo lopovi! Ali vam ni znano, koliko pristašev SLS je bilo ob začetku aretiranih radi svojega slovenskega mišljenja. Vaši pristaši so se pa skrivali. Na slovenske pozdrave še odgovarjati niso upali. Sram naj vas bo, da črnite pošteni slovenski rod." Medsebojno obtoževanje in vpitje slovenskih poslancev je za pol ure prekinilo sejo. V osebnem arhivskem fondu Franja Žebota se je za leto 1927 ohranilo veliko pisem posameznikov, v katerih so ga prosili za rešitev materialnega ali pravnega položaja, večkrat pa so se nanj obračali zgolj kot na moralno avtoriteto, ki naj se kot energičen človek zavzame zanje. Žebot je to največkrat resnično storil, pa vendar je julija 1927 kaplanu iz Slovenske Bistrice na njegovo prošnjo utrujen, a z očitno zavestjo o svojem planetarnem poslanstvu odgovoril, da mu zaradi preobilice dela ne more pomagati: "Več sto pisem in aktov leži tu na mizi še nerešenih. Od ranega jutra ves dan me oblegajo ljudje in prosijo za razne intervencije."Z razglasitvijo diktature januarja 1929, ko so bile politične stranke razpuščene, se je Žebot poslovil od aktivne politike. Postal je vodja ekspoziture Vzajemne zavarovalnice za Štajersko in načelnik mariborskega Okrajnega cestnega zastopa. Kot poslanec je za SLS na Štajerskem v dvajsetih letih prejšnjega stoletja odigral pomembno vlogo, kar dokazuje velika volilna podpora na parlamentarnih volitvah v letih 1923-1927. Danes bi rekli, da se je Žebot politike loteval populistično, saj je v narodni skupščini izbiral politično občutljive probleme (v današnjem žargonu jim lahko rečemo medijsko zanimivi), ki so terjali transparentne in hitre rešitve. Volivci so njegove akcije zlahka spremljali tudi v omejenem medijskem prostoru brez radia in televizije. Kot poslanec je Žebot večkrat postopal politično netaktno, grobo in surovo. Delno je bilo njegovo obnašanje posledica značajske nepreudarnosti, deloma pa odraz stanja duha po prvi svetovni vojni, ki je preoblikovala medčloveške odnose in stare predvojne vrednote ter politične sisteme zamenjala z novimi.
DR. MATEJA RATEJ, ZRC SAZU
torek, december 02, 2008
Maribor v znamenju novih pristopov; MMC RTV SLO, 02.12.2008
Maribor v znamenju novih pristopov
Začela se je 13. Performa
V Mariboru se je začel 13. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa. Festival vsako leto predstavi izbor slovenske in mednarodne multimedijske, plesne in gledališke produkcije, v svojem programskem konceptu pa še posebej upoštevajo sveže nekonvencionalne odrske pristope in projekte, v katerih se mešajo različni izrazni postopki.
Po besedah organizatorjev bo program festivala tudi letos osredotočen na raziskovalne in eksperimentalne projekte, priložnost pa bo dal poetsko in estetsko najkakovostnejšim projektom, ki nastajajo v polju sodobnega plesa in gledališča in ki s svojimi govoricami presegajo ustaljene in priznane modele. Zanimajo jih avtorji, ki razvijajo specifičen in lasten jezik, tudi onkraj meja določenega medija oziroma zvrsti in so s svojimi stvaritvami navzoči v mednarodnem prostoru.
V petih dneh šest predstav
Do 6. decembra se bo na mariborskih odrih zvrstilo šest predstav. Začelo se je v dvorani Gustaf v Pekarni, kjer je bila izvedena plesna predstava Plesnega centra Tala iz Zagreba z naslovom Ne boj se, tudi mene je strah. Predstava, v kateri plešeta Larisa Lipovac in Dražen Šivak, se ukvarja s strahovi, ki v vsakodnevnem življenju osvajajo prostor naše intime in se prikazujejo skozi načine, na katere jih prikrivamo. Gre za raziskovanje poetike prostora, predvsem zaščitenega intimnega prostora. 3. decembra 2008, ob 19. uri bo v dvorani Gustaf v Pekarni izveden performans 3rd Pole Mihe Ciglarja, ki posega na področje umetne inteligence in je realiziran s pomočjo brezžičnih senzorjev za merjenje pospeška, pritrjenih na plesalčevem telesu.
Tudi predstava, ki jo odigra občinstvo samo
Prav tako v sredno se začenja gledališki projekt gledališča Rotozaza iz Velike Britanije, med 3. in 5. decembrom, med 14. in 19. uro, bo v kavarni Rožmarin na Gosposki 8, mogoče odigrati »naredi si sam predstavo« Etiquette. To je dramska miniaturka, ki si jo odigra kar občinstvo samo. Obiskovalca za mizo si natakneta slušalke in glas mladega dekleta in filozofa ju vodi skozi pol ure scen, nekatere so navdihnjene tudi z znanimi scenami iz filma in gledališča. Miza je oder, predmeti na mizi rekviziti in scenografija ter obiskovalca sta igralca.
Poleg tega pa si bomo lahko ogledali še Medejin krik Saše in Mojtine Jurcer, Kot kaplja dežja v usta molka Irene Tomažin in plesno predstavo Štrije elementi japonskega plesalca Ryuza Fukuhare, ki bo med festivalom izvedel tudi plesno delavnico. Med festivalom pa bo tudi predstavitev revije Maska.
B.K.
Začela se je 13. Performa
V Mariboru se je začel 13. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa. Festival vsako leto predstavi izbor slovenske in mednarodne multimedijske, plesne in gledališke produkcije, v svojem programskem konceptu pa še posebej upoštevajo sveže nekonvencionalne odrske pristope in projekte, v katerih se mešajo različni izrazni postopki.
Po besedah organizatorjev bo program festivala tudi letos osredotočen na raziskovalne in eksperimentalne projekte, priložnost pa bo dal poetsko in estetsko najkakovostnejšim projektom, ki nastajajo v polju sodobnega plesa in gledališča in ki s svojimi govoricami presegajo ustaljene in priznane modele. Zanimajo jih avtorji, ki razvijajo specifičen in lasten jezik, tudi onkraj meja določenega medija oziroma zvrsti in so s svojimi stvaritvami navzoči v mednarodnem prostoru.
V petih dneh šest predstav
Do 6. decembra se bo na mariborskih odrih zvrstilo šest predstav. Začelo se je v dvorani Gustaf v Pekarni, kjer je bila izvedena plesna predstava Plesnega centra Tala iz Zagreba z naslovom Ne boj se, tudi mene je strah. Predstava, v kateri plešeta Larisa Lipovac in Dražen Šivak, se ukvarja s strahovi, ki v vsakodnevnem življenju osvajajo prostor naše intime in se prikazujejo skozi načine, na katere jih prikrivamo. Gre za raziskovanje poetike prostora, predvsem zaščitenega intimnega prostora. 3. decembra 2008, ob 19. uri bo v dvorani Gustaf v Pekarni izveden performans 3rd Pole Mihe Ciglarja, ki posega na področje umetne inteligence in je realiziran s pomočjo brezžičnih senzorjev za merjenje pospeška, pritrjenih na plesalčevem telesu.
Tudi predstava, ki jo odigra občinstvo samo
Prav tako v sredno se začenja gledališki projekt gledališča Rotozaza iz Velike Britanije, med 3. in 5. decembrom, med 14. in 19. uro, bo v kavarni Rožmarin na Gosposki 8, mogoče odigrati »naredi si sam predstavo« Etiquette. To je dramska miniaturka, ki si jo odigra kar občinstvo samo. Obiskovalca za mizo si natakneta slušalke in glas mladega dekleta in filozofa ju vodi skozi pol ure scen, nekatere so navdihnjene tudi z znanimi scenami iz filma in gledališča. Miza je oder, predmeti na mizi rekviziti in scenografija ter obiskovalca sta igralca.
Poleg tega pa si bomo lahko ogledali še Medejin krik Saše in Mojtine Jurcer, Kot kaplja dežja v usta molka Irene Tomažin in plesno predstavo Štrije elementi japonskega plesalca Ryuza Fukuhare, ki bo med festivalom izvedel tudi plesno delavnico. Med festivalom pa bo tudi predstavitev revije Maska.
B.K.
PERFORMA; delo, 02.12.2008
Drevi začetek 13. festivala Performa
Festival bo osredotočen na raziskovalne in eksperimentalne projekte (slika je simbolična)
foto: Marko Feist
Maribor - S plesno predstavo Plesnega centra Tala iz Zagreba z naslovom Ne boj se, tudi mene je strah se bo drevi ob 19. uri v mariborski Pekarni začel letošnji 13. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa 2008. Na njem bodo tudi letos predstavili izbor slovenske in mednarodne multimedijske, plesne in gledališke produkcije.
Festival, ki ga pripravlja Mladinski kulturni center Maribor, je doslej že gostil številne priznane in ugledne sodobne umetnike iz Slovenije in tujine, ki svoj umetniški izraz modulirajo znotraj novoodrskih umetniških praks.
Po besedah koordinatorja festivala Nina Flisarja bo program tudi letos osredotočen na raziskovalne in eksperimentalne projekte. Priložnost bo dal poetsko in estetsko najkakovostnejšim projektom, ki nastajajo v polju sodobnega plesa in gledališča in ki s svojimi govoricami presegajo ustaljene in priznane modele. Organizatorje festivala zanimajo predvsem avtorji, ki razvijajo specifičen in lasten jezik, tudi onkraj meja določenega medija oz. zvrsti in so s svojimi stvaritvami prisotni v mednarodnem prostoru.
Festival bo potekal na različnih lokacijah v Mariboru, in sicer na Prvem odru I. Gimnazije, v dvorani Gustaf v Pekarni, v Kulturnem inkubatorju in Rožmarinu. Poleg predstave zagrebškega plesnega centra Tala se bo do sobote zvrstilo še pet predstav.
Od 3. do 5. decembra bo v Rožmarinovi kavarni na sporedu intimna predstava za dva britanskega kolektiva Rotozaza z naslovom Etiquette, na ostalih prizoriščih pa še 3rd Pole avtorja Mihe Ciglarja, Medejin krik Saše in Mojtine Jurcer, Kot kaplja dežja v usta molka Irene Tomažin in Štirje elementi japonskega koreografa in plesalca Ryuza Fukuhare.
Med spremljevalnimi aktivnostmi velja omeniti predvsem plesno delavnico Štirje elementi pod vodstvom omenjenega japonskega butoh plesalca, ki že poteka vsak dan med 10. in 16. uro na Prvem odru I. gimnazije Maribor.
Ti. K./STA
Naročite se na:
Objave (Atom)
