četrtek, januar 18, 2007
sreda, januar 17, 2007
Galerija La Vitrine: Daniel Gaviria Escobar

DANIEL GAVIRIA ESCOBAR
NOW AVAILABLE:BLOOM GENERATION
Od nedelje14.1.2007
do sobote 17.2. 2007,
odprto: 24 h
Vabimo vas na ogled tretjega otroka galerijice La vitrine, ki je privekal na svet 14.1.2007 in vas bo navduseval do 17.2.2007. Predstavlja se vam mlad belgijski umetnik Daniel Gaviria Escobar s svojim delom »NOW AVAILABLE:BLOOM GENERATION«.
Daniel Gaviria je leta 1979 rojen umetnik, ki se bo kot prvi predstavil publiki v letu 2007 in v svojem delu izpostavil lastnost La vitrine, ki lahko deluje kot izlozbeno okno, ceprav to ni. To, kar je v njem, ni na prodaj in objekt v izlozbi pričakuje drugačen odnos, pogled mimoidocega – ponuja mu koncept, katerega vrednost ne lezi v materialnem, ampak nekje drugje. Zato delo Daniela Gavirie ni dopadljivo aranzirano izlozbeno okno, ampak kritika informacijsko-potrosniške druzbe in konzumiranja medijskih podob.
»V galerijskem prostoru je izsek iz naravnega okolja s stevilnimi naravnimi elementi – ribnik, trata, cvetlice… Na sredi je ribnik in v njem razburjena, agresivna zver, okoli katere so cvetlice, ki zver obkrozajo in se uspesno branijo pred njenim napadom. Kaksna je njihova skrivnost? Iz njihovih stebel vodijo racunalniške miske in obdajajo ribnik poln krvi in razjarjeno zver – sivalni stroj, ki siva sportni cevelj priznane blagovne znamke. Krvav ribnik, cvetlice, promocijski oblaki in prelepa narava so tukaj zato, da ocarajo kupca«.
La Vitrine je bila ustvarjena septembra 2006 v času projekta mladinske izmenjave »Pekarna Green Refit«. Zgrajena je bila kot prvi korak evropskega umetniskega projekta La vitrine + Biennales z namenom razvijanja sodobne kulturne izmenjave. Vsak mesec bo v La vitrine razstavljal en evropski umetnik; globalni dogodek Biennales, ki bo združeval vsa v ze razstavljena dela (in se dela drugih umetnikov) pa bo potekal septembra 2007 v Hladilnici.
www.la-vitrine.eu
Lokacija:Maribor
Kontakt: www.pekarna.org
ponedeljek, januar 15, 2007
Borut Osonkar novi vodja Pekarne
S prvim januarjem je vodenje Pekarne magdalenske mreže prevzel svobodnjak in mirovnik nemirnega duha Borut Osonkar. Intervju z njim smo našli na www.vest.si
vprašanja: vesna lovrec, kamera: vasja eigner
vprašanja: vesna lovrec, kamera: vasja eigner
sobota, januar 06, 2007
petek, januar 05, 2007
Spopad z robotom v sebi
Večer, 5.januar 2007
Jutri premiera gibalno-plesne uprizoritve Vikeja v dvorani Gustaf
Iz potrebe po drugačnem izrazu, tako pravita njena avtorja Mateja Pucko in Viktor Meglič, je nastala gibalno-plesna uprizoritev Vikeja, ki bo premierno uprizorjena jutri, v soboto, 6. januarja, ob 20. uri v dvorani Gustaf v sklopu Pekarne. Predstava je namenjena predvsem tistim, ki pogrešajo nekomercialne, inovativne in aktualne uprizoritve. "Ukvarjava se s posameznikom in njegovo umeščenostjo v družbi. Iščeva način, kako lahko individuum v tej družbi najde samega sebe, zaživi na novo," je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Viktor Meglič (1982), ki je končal študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani, se nato zaposlil v Drami SNG Maribor, sodeloval pa je tudi že v nekaj plesnih predstavah in bralnih uprizoritvah. Mateja Pucko je pojasnila, da se je ideja za predstavo porodila znotraj globalizacije, kjer "imamo vse, lahko izgledamo tako, ko želimo, ampak pri tem izgubljamo samega sebe, delujemo kot roboti". "V predstavi gre za spopad z robotom v nas. Iščeva pot, kako ne biti robot, a hkrati funkcionirati v družbi," je dejala Mateja Pucko (1978), ki je, prav tako kot Viktor Meglič, končala študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT in se zaposlila v Drami SNG Maribor, sodeluje pa pri radijskih, filmskih in televizijskih produkcijah.
Uprizoritev, ki je nastala v koprodukciji dramskega društva Muki in Pekarne magdalenske mreže, je kombinacija bazičnih gledaliških tehnik, butoha in giba kot takšnega. Avtorja sicer nista plesalca, se pa udeležujeta različnih delavnic, tehnike butoha sta se denimo učila pri naši priznani plesalki in koreografinji Tanji Zgonc. "Skozi japonsko gibalno tehniko, imenovano butoh, ki je nastala po 2. svetovni vojni kot upor proti klasični kulturi in amerikanizaciji Japonske, gledalce soočata s samostjo posameznika, ki išče lastno identiteto in pristno komunikacijo v svetu, ki nas hoče za vsako silo robotizirati. Skozi jezik butoha spregovorita zgodbo hrbta, ki v japonski tradiciji predstavlja človekov resnični obraz, iskreni jaz, s katerega so popadale vse maske. Nežno tragično, privlačno groteskno in z neznosno lahkostjo bo njuno telo skozi butoh prešlo v plesni gib očiščenega telesa, ki se je osvobodilo spon," je o uprizoritvi zapisala njena dramaturginja Maja Borin.
Ponovitvi uprizoritve bosta 7. in 8. januarja ob 20. uri. Vstopnine ne bo, zaradi omejenega števila udeležencev pa organizatorji priporočajo rezervacijo sedeža na infoŽmuki.si ali na telefonsko številko 051/321-039.
NATAŠA RIŽNAR
Jutri premiera gibalno-plesne uprizoritve Vikeja v dvorani Gustaf
Iz potrebe po drugačnem izrazu, tako pravita njena avtorja Mateja Pucko in Viktor Meglič, je nastala gibalno-plesna uprizoritev Vikeja, ki bo premierno uprizorjena jutri, v soboto, 6. januarja, ob 20. uri v dvorani Gustaf v sklopu Pekarne. Predstava je namenjena predvsem tistim, ki pogrešajo nekomercialne, inovativne in aktualne uprizoritve. "Ukvarjava se s posameznikom in njegovo umeščenostjo v družbi. Iščeva način, kako lahko individuum v tej družbi najde samega sebe, zaživi na novo," je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Viktor Meglič (1982), ki je končal študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani, se nato zaposlil v Drami SNG Maribor, sodeloval pa je tudi že v nekaj plesnih predstavah in bralnih uprizoritvah. Mateja Pucko je pojasnila, da se je ideja za predstavo porodila znotraj globalizacije, kjer "imamo vse, lahko izgledamo tako, ko želimo, ampak pri tem izgubljamo samega sebe, delujemo kot roboti". "V predstavi gre za spopad z robotom v nas. Iščeva pot, kako ne biti robot, a hkrati funkcionirati v družbi," je dejala Mateja Pucko (1978), ki je, prav tako kot Viktor Meglič, končala študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT in se zaposlila v Drami SNG Maribor, sodeluje pa pri radijskih, filmskih in televizijskih produkcijah.
Uprizoritev, ki je nastala v koprodukciji dramskega društva Muki in Pekarne magdalenske mreže, je kombinacija bazičnih gledaliških tehnik, butoha in giba kot takšnega. Avtorja sicer nista plesalca, se pa udeležujeta različnih delavnic, tehnike butoha sta se denimo učila pri naši priznani plesalki in koreografinji Tanji Zgonc. "Skozi japonsko gibalno tehniko, imenovano butoh, ki je nastala po 2. svetovni vojni kot upor proti klasični kulturi in amerikanizaciji Japonske, gledalce soočata s samostjo posameznika, ki išče lastno identiteto in pristno komunikacijo v svetu, ki nas hoče za vsako silo robotizirati. Skozi jezik butoha spregovorita zgodbo hrbta, ki v japonski tradiciji predstavlja človekov resnični obraz, iskreni jaz, s katerega so popadale vse maske. Nežno tragično, privlačno groteskno in z neznosno lahkostjo bo njuno telo skozi butoh prešlo v plesni gib očiščenega telesa, ki se je osvobodilo spon," je o uprizoritvi zapisala njena dramaturginja Maja Borin.
Ponovitvi uprizoritve bosta 7. in 8. januarja ob 20. uri. Vstopnine ne bo, zaradi omejenega števila udeležencev pa organizatorji priporočajo rezervacijo sedeža na infoŽmuki.si ali na telefonsko številko 051/321-039.
NATAŠA RIŽNAR
ponedeljek, december 11, 2006
sreda, november 29, 2006
Mare Bulc: Zadnja egoistična predstava
Večer, 28.11.2006 (pdf)
Mare Bulc, ki je lansko leto končal študij gledališke režije na ljubljanski AGRFT in ki iz generacije (že uveljavljenih ali še neuveljavljenih) režiserjev, rojenih v 70. letih, predstavlja najdrznejšo in najsodobnejšo gledališko govorico po praksah t. i. tretje generacije, ki se je začela uveljavljati v 80. letih in na začetku 90. let, je prejšnji teden zaokrožil ciklus svojih "egoističnih" projektov z Zadnjo egoistično predstavo na Odru pod zvezdami v Lutkovnem gledališču Ljubljana, te dni pa je v okviru festivala Performa nastopil tudi v dvorani Gustaf (Pekarna Magdalenske mreže) v Mariboru. Predstava je nastala v produkciji Zavoda Maska, s katerim je Bulc začel sodelovati že v času svojega študija na Akademiji, ob dogodku pa je Maska založila tudi dve zgoščenki: prva - knjiga - vsebuje dramo Zadnje egoistične predstave, na drugi pa so posnetki Bulčevih dogodkov No History/ Know History, ki jih lahko razumemo tudi kot pretvarjanje "egoističnih predstav" v govorico subjekta.
Predstava je - z gledalci vred - "po dolžini prostora razpolovljena" na dva prekata: prvega zaseda živi Mare Bulc, vzporedno ob njem (na njegovi desni) pa nastopi (kot njegov dialoški partner) "Video Mare Bulc". Pogovarjata se o Bulčevih naziranjih gledališča, o njegovem dosedanjem "egoističnem" opusu, o Zadnji egoistični predstavi, o izobraževanju na AGRFT, o izdaji knjige in DVDja ob Zadnji egoistični predstavi, o dramskem tekstu tekočega dogodka itn. Na platnih obeh prekatov se v natančno določenih trenutkih vrtijo video dokumenti posameznih Bulčevih No History/ Know History dogodkov.
Predstavo je sicer mogoče etiketirati s pojmom "avtobiografskega performansa", vendar ji ni mogoče določiti centralnega ega, saj se ta ves čas vpisuje v teritorij liminalnosti (na več nivojih - formalnem, vsebinskem, prostorskem in časovnem - na raven znaka pripelje nek virtualni, decentralizirani "vmes"), ki ga lahko razumevamo s tezo, da subjekta (temu bi ustrezalo vprašanje "Kdo je Mare Bulc?", to pa bi terjalo identifikacijski odgovor "Mare Bulc je..."), ni mogoče določiti kot nekaj gotovega, stabilnega, zaključenega in nadčasovnega, ampak je ta prisoten zgolj skozi sledi vsakokratnih aktualnih intersubjektivnosti. Za kaj gre? Gre za epohalno in paradigmatsko razliko med dvema konceptoma subjekta v polju evropske metafizike: prvi je klasičen in razume identiteto kot predstavljanje/ ponavljanje istega stabilnega, gotovega in nadčasovnega originala in njegovega avtentičnega jedra, bistva, drugi pa trdi, da je subjekt - brez bistva - skupno ime za mnoštvo različnih posameznosti, ki nimajo nobenega fiksnega ali predhodnega temelja in ki so vsakokrat nekaj novega. Pri slednjem gre za kompleksno ponovitev, pri kateri je razlika in drugost vselej že vpisana v identiteto samo ("izvirni greh" tu predstavlja Rimbaudov stavek iz pisma Paulu Demenyju leta 1871: "Jaz je nekdo drug."). Bulčeva predstava egokracijo gledaliških protokolov na zabaven in ironičen način zagrabi prav v igri " potvorjenih originalov" in "videzov", za obrat pa poskrbi, ko se pri priklonu na mestu "videza Mareta Bulca" pojavi njegov brat dvojček Gregor Bulc. Tu problem postane zelo viden. Zelo redki so namreč, ki so ju sposobni razločevati. Kdo je tu original in kdo njegova ponovitev, pa je popolnoma deplasirano vprašanje.
Rok Vevar
Mare Bulc, ki je lansko leto končal študij gledališke režije na ljubljanski AGRFT in ki iz generacije (že uveljavljenih ali še neuveljavljenih) režiserjev, rojenih v 70. letih, predstavlja najdrznejšo in najsodobnejšo gledališko govorico po praksah t. i. tretje generacije, ki se je začela uveljavljati v 80. letih in na začetku 90. let, je prejšnji teden zaokrožil ciklus svojih "egoističnih" projektov z Zadnjo egoistično predstavo na Odru pod zvezdami v Lutkovnem gledališču Ljubljana, te dni pa je v okviru festivala Performa nastopil tudi v dvorani Gustaf (Pekarna Magdalenske mreže) v Mariboru. Predstava je nastala v produkciji Zavoda Maska, s katerim je Bulc začel sodelovati že v času svojega študija na Akademiji, ob dogodku pa je Maska založila tudi dve zgoščenki: prva - knjiga - vsebuje dramo Zadnje egoistične predstave, na drugi pa so posnetki Bulčevih dogodkov No History/ Know History, ki jih lahko razumemo tudi kot pretvarjanje "egoističnih predstav" v govorico subjekta.
Predstava je - z gledalci vred - "po dolžini prostora razpolovljena" na dva prekata: prvega zaseda živi Mare Bulc, vzporedno ob njem (na njegovi desni) pa nastopi (kot njegov dialoški partner) "Video Mare Bulc". Pogovarjata se o Bulčevih naziranjih gledališča, o njegovem dosedanjem "egoističnem" opusu, o Zadnji egoistični predstavi, o izobraževanju na AGRFT, o izdaji knjige in DVDja ob Zadnji egoistični predstavi, o dramskem tekstu tekočega dogodka itn. Na platnih obeh prekatov se v natančno določenih trenutkih vrtijo video dokumenti posameznih Bulčevih No History/ Know History dogodkov.
Predstavo je sicer mogoče etiketirati s pojmom "avtobiografskega performansa", vendar ji ni mogoče določiti centralnega ega, saj se ta ves čas vpisuje v teritorij liminalnosti (na več nivojih - formalnem, vsebinskem, prostorskem in časovnem - na raven znaka pripelje nek virtualni, decentralizirani "vmes"), ki ga lahko razumevamo s tezo, da subjekta (temu bi ustrezalo vprašanje "Kdo je Mare Bulc?", to pa bi terjalo identifikacijski odgovor "Mare Bulc je..."), ni mogoče določiti kot nekaj gotovega, stabilnega, zaključenega in nadčasovnega, ampak je ta prisoten zgolj skozi sledi vsakokratnih aktualnih intersubjektivnosti. Za kaj gre? Gre za epohalno in paradigmatsko razliko med dvema konceptoma subjekta v polju evropske metafizike: prvi je klasičen in razume identiteto kot predstavljanje/ ponavljanje istega stabilnega, gotovega in nadčasovnega originala in njegovega avtentičnega jedra, bistva, drugi pa trdi, da je subjekt - brez bistva - skupno ime za mnoštvo različnih posameznosti, ki nimajo nobenega fiksnega ali predhodnega temelja in ki so vsakokrat nekaj novega. Pri slednjem gre za kompleksno ponovitev, pri kateri je razlika in drugost vselej že vpisana v identiteto samo ("izvirni greh" tu predstavlja Rimbaudov stavek iz pisma Paulu Demenyju leta 1871: "Jaz je nekdo drug."). Bulčeva predstava egokracijo gledaliških protokolov na zabaven in ironičen način zagrabi prav v igri " potvorjenih originalov" in "videzov", za obrat pa poskrbi, ko se pri priklonu na mestu "videza Mareta Bulca" pojavi njegov brat dvojček Gregor Bulc. Tu problem postane zelo viden. Zelo redki so namreč, ki so ju sposobni razločevati. Kdo je tu original in kdo njegova ponovitev, pa je popolnoma deplasirano vprašanje.
Rok Vevar
sreda, november 22, 2006
Nov razstavni prostor v Pekarni
Večer, 15.11.2006
Od sinoči je Kulturni center Pekarna v Mariboru bogatejši za nov razstavni umetniški prostor La Vitrine.
La Vitrine je bila ustvarjena septembra 2006 v času projekta mladinske izmenjave "Pekarna Green Refit". Zgrajena je bila kot prvi korak evropskega umetniškega projekta z namenom razvijanja sodobne kulturne izmenjave. Vsak mesec je za razstavo izbran en evropski umetnik; globalni dogodek, ki bo združeval ta dela (in še nekatera druga), pa bo prvič potekal aprila v Hladilnici (KC Pekarna). Upravljalci La Vitrine so se povezali z drugimi galerijami v Franciji, Nemčiji in Belgiji - z namenom vzpostaviti mednarodno mrežo različnih prostorov in promovirati sodobne umetnosti. Otvoritvena razstava je "Le cercle tkatere avtor je francoski umetnik Antoine Milian; na ogled bo do 9. decembra.
mbk
Od sinoči je Kulturni center Pekarna v Mariboru bogatejši za nov razstavni umetniški prostor La Vitrine.
La Vitrine je bila ustvarjena septembra 2006 v času projekta mladinske izmenjave "Pekarna Green Refit". Zgrajena je bila kot prvi korak evropskega umetniškega projekta z namenom razvijanja sodobne kulturne izmenjave. Vsak mesec je za razstavo izbran en evropski umetnik; globalni dogodek, ki bo združeval ta dela (in še nekatera druga), pa bo prvič potekal aprila v Hladilnici (KC Pekarna). Upravljalci La Vitrine so se povezali z drugimi galerijami v Franciji, Nemčiji in Belgiji - z namenom vzpostaviti mednarodno mrežo različnih prostorov in promovirati sodobne umetnosti. Otvoritvena razstava je "Le cercle tkatere avtor je francoski umetnik Antoine Milian; na ogled bo do 9. decembra.
mbk
"For je preveč"
Večer, 15.11.2006
Čeprav je pestro festivalsko dogajanje, minuli viked pa vse do sredine tedna sta mariborski vsakdan namreč popestrila kar dva, jazz festival Izzven ter mariborski festival dokumentarnega filma DokMa, lahko samo pohvale vredno, pa je bilo umeščanje reklamnega panoja, ki je vabil obiskovalce na slednjega, za marsikaterega mimoidočega vsaj neprimerno, če ne moteče. Velik jumbo plakat je bil namreč z dolgimi horizontalnimi podporniki, ki zagotavljajo stabilnost konstrukcije, postavljen pred pročelje grajske kapelice, kjer je bil predmet spotike številnim, ki v naglici vstopajo in izstopajo na bližnji avtobusni postaji. Le upamo lahko, da kislih "for" na ta račun res ni bilo preveč, kot govori grafit za njim, ki pa je svoje mesto na steni sicer našel že dolgo pred panojem.

Foto: Sašo Bizjak
Pestro dogajanje dobrodošllo, pano ne preveč
Urška Kereži
Čeprav je pestro festivalsko dogajanje, minuli viked pa vse do sredine tedna sta mariborski vsakdan namreč popestrila kar dva, jazz festival Izzven ter mariborski festival dokumentarnega filma DokMa, lahko samo pohvale vredno, pa je bilo umeščanje reklamnega panoja, ki je vabil obiskovalce na slednjega, za marsikaterega mimoidočega vsaj neprimerno, če ne moteče. Velik jumbo plakat je bil namreč z dolgimi horizontalnimi podporniki, ki zagotavljajo stabilnost konstrukcije, postavljen pred pročelje grajske kapelice, kjer je bil predmet spotike številnim, ki v naglici vstopajo in izstopajo na bližnji avtobusni postaji. Le upamo lahko, da kislih "for" na ta račun res ni bilo preveč, kot govori grafit za njim, ki pa je svoje mesto na steni sicer našel že dolgo pred panojem.
Foto: Sašo Bizjak
Urška Kereži
Prerez slovenske ustvarjalnosti
Večer, 21.11.2006
Na različnih lokacijah v Mariboru se danes v organizaciji Mladinskega kulturnega centra pričenja 11. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa 2006
Letošnja Performa je že enajsta po vrsti, kar kaže na pomembnost tovrstnega festivala tudi na tem koncu Slovenije. Na Performi, ki bo trajala med 21. in 26. novembrom, se bo zvrstilo sedem dogodkov, ki predstavljajo sodobno scensko umetnost danes. Poudarek letošnje Performe je na slovenskih ustvarjalcih, saj ugotavljajo izjemno ustvarjalnost in visoko kakovost znotraj domače produkcije. "Letošnji festival je prerez slovenske ustvarjalnosti. Novi vidiki festivala pa gredo tudi v smer sodelovanja s tujimi producenti," je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala direktorica MKC Maribor Dragica Marinič. Eden zahtevnejših zalogajev festivala je zagotoviti prostore za predstave, zato letos prvič kot soorganizator festivala nastopa Druga gimnazija. Finančni del festivala je pokrila mestna občina Maribor.
Na festivalu se prekrivajo različni žanri, video, ples, glasba... Danes, v torek, 21. novembra, se bo ob 20. uri v dvorani Gustaf predstavil mladi slovenski ustvarjalec Mare Bulc. Dan kasneje si bo ob 18. uri v amfiteatru Druge gimnazije moč ogledati izjemni video Marine Gržinić in Aine Šmid Hi-Res, ki razkrivata drugačen pogled na sodobni ples in njegovo filozofijo. Ob 20. uri ji bo sledil solo Dejana Srhoja, predstavnika umetniškega društva Fičo Balet, s predstavo Rob Raja. V četrtek, 23 novembra, bo ob 20. uri v amfiteatru Druge gimnazije na ogled Galerija mrtvih žensk, predstava Maje Delak in Male Kline. V petek, 24. novembra, bo ob 14. uri v Kulturnem inkubatorju okrogla miza Osebno, družbeno, politično, ki jo bo povezovala Jasmina Založnik, programska sodelavka festivala. V ospredju pogovora bo pomen in razumevanje pojma politično v sodobnih scenskih umetnostih danes. V soboto, 25. novembra, se bo ob 20. uri v amfiteatru Druge gimnazije s predstavo Egomanija predstavil Teatar Exit u.o. Festival Performa se bo zaključil s predstavo Zgodbe o telesu v izvedbi Plesne izbe Plesne Maribor v nedeljo, 26. novembra, ob 20. uri v dvorani Štuk.
Na različnih lokacijah v Mariboru se danes v organizaciji Mladinskega kulturnega centra pričenja 11. mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti Performa 2006
Predstava Egomanija v izvedbi Nataše Lušetić in Damirja Klemenića |
Na festivalu se prekrivajo različni žanri, video, ples, glasba... Danes, v torek, 21. novembra, se bo ob 20. uri v dvorani Gustaf predstavil mladi slovenski ustvarjalec Mare Bulc. Dan kasneje si bo ob 18. uri v amfiteatru Druge gimnazije moč ogledati izjemni video Marine Gržinić in Aine Šmid Hi-Res, ki razkrivata drugačen pogled na sodobni ples in njegovo filozofijo. Ob 20. uri ji bo sledil solo Dejana Srhoja, predstavnika umetniškega društva Fičo Balet, s predstavo Rob Raja. V četrtek, 23 novembra, bo ob 20. uri v amfiteatru Druge gimnazije na ogled Galerija mrtvih žensk, predstava Maje Delak in Male Kline. V petek, 24. novembra, bo ob 14. uri v Kulturnem inkubatorju okrogla miza Osebno, družbeno, politično, ki jo bo povezovala Jasmina Založnik, programska sodelavka festivala. V ospredju pogovora bo pomen in razumevanje pojma politično v sodobnih scenskih umetnostih danes. V soboto, 25. novembra, se bo ob 20. uri v amfiteatru Druge gimnazije s predstavo Egomanija predstavil Teatar Exit u.o. Festival Performa se bo zaključil s predstavo Zgodbe o telesu v izvedbi Plesne izbe Plesne Maribor v nedeljo, 26. novembra, ob 20. uri v dvorani Štuk.
NATAŠA RIŽNAR
Naročite se na:
Objave (Atom)


