petek, marec 24, 2006

Mesto zaživelo s filmskim festivalom

Večer, 24.03.2006 (pdf)

Navdušili predvsem dokumentarni filmi, medtem ko najboljše igrane dosežke predstavljata koprodukciji v francoščini in bosanščini
Gradec vsako leto zaživi s festivalom Diagonale, ki za en teden okupira njegovo središče. Letos nekoliko bolj komercializirano, saj festival v večji meri naznanjajo zastave in veliki plakati, kot pa s plakati in drugimi propagandnimi materiali okrašene izložbe trgovin v centru mesta, kar je bil sicer običaj. Nov je tudi sistem rezervacij in nakupa kart, ki je zaradi večjega števila dvoran precej zapleten in dokaj neučinkovit, vendar pa zaradi (nepotrebno) daljših vrst dvorane niso nič manj prazne.Prvi vtisi o novi avstrijski produkciji po dveh dneh festivala kažejo, da v njihovi kinematografiji, podobno kot v slovenski, dokumentarni film bistveno prednjači pred igranim. Tako po kakovosti produkcije, kot po aktualnosti in dodelanosti. Že na otvoritvi je navdušil film No Name City Floriana Flickerja. Film je dokumentiral spore med upravnikom in zaposlenimi, ki so nastajali zaradi vse manjšega obiska in slabega vodenja, avtor pa je film začinil z "obiskom" kultnega avstrijskega "evergreen" dua Waterloo and Robinson (evrovizijski Little World iz sedemdesetih), pri čemer se je Hans "Waterloo" Kreuzmeyer pojavil kot Winetou, ki bo mesto odrešil vseh težav. Povsem utopično in neuspešno. No Name City je izvrstno dodelan film, ki je kljub tragiki situacije prepojen s humorjem, a ta zaradi svoje lokalne obarvanosti vžge predvsem pri Avstrijcih.Ponovno navdušujoč je bil lani na Diagonalah nagrajeni dokumentarec We Feed The World Erwina Wagenhoferja, ki si je letos prislužil ponovno prikazovanje. Film razkrije sodobne trende pridelovanja in oskrbe s hrano; neznanski razkorak med količino pridelane hrane in lakoto po svetu ter oddaljevanje človeka od stika z naravo preko hibridnih in gensko spremenjenih rastlin ter tovarniško proizvedenih piščancev. Film lepo zaobjame celoten problem in ga predstavi postopoma, iz celega sveta.Na festivalu bo ponovno prikazan še en film, Artikel 7 - Unser Recht! / Člen 7 - naša pravica! o težavah slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki je bil prikazan tudi na lanskem festivalu DokMa, reprizo na Diagonalah pa si je prislužil predvsem zaradi političnega škandala, ki se je spletel okrog njega. Čeprav ga je ÖRF sofinanciral in je tudi prejel nekaj nagrad po festivalih, ga niso hoteli predvajati na televiziji, ker naj bi bil "neobjektiven". Kot je povedala avtorica Eva Simmerl, gre za precendens v poslovanju ÖRF, za katerega se boji, da bo prinesel s seboj še več tovrstne cenzure politično nezaželene produkcije v Avstriji. Kot naslednji bo najverjetneje na tapeti film Operation Spring, ki naj bi ga ÖRF predvajala še letos, problematičen pa je zaradi ostre kritike policije in sodišč. Prav tej problematiki je posvečena tudi današnja okrogla miza, druga v sklopu debat o prihodnosti avstrijskega filma.Nekoliko manj navdušenja je prinesel sicer obetajoč film STADTUTOPIEN, ki prikazuje skupino nemških arhitektov, ki v okolici Šanghaja načrtuje milijonsko mesto, primerno za širitev industrije in prebivalstva vse večje Kitajske. Film sicer začne s prikazom načrtov za gradnjo in potekom priprav, nato pa se preveč osredotoči na pogajanje in pripadajoče obvezne "zabave" arhitektov z investitorji, ki sicer prinesejo nekaj vpogleda v kitajsko poslovno kulturo, a so precej dolgočasne. Danes zjutraj bo prikazan tudi slovenski dokumentarec Filipa Robarja Dorina Aven Čhavora - pridite otroci s katerim se že drugič predstavlja festival Dokumentarci v Mariboru - DokMa.Čeprav v prvem dnevu prikazani igrani filmi niso prinesli nobenih presežkov, pa je bila zgodba drugačna včeraj in danes, saj sta prikazana dva najuspešnejša (delno) avstrijska filma zadnjih let. Včeraj zvečer so prikazali zmagovalni film Berlinala Grbavica, ki je v bistvu bosanski film, narejen v koprodukciji z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško, danes pa še evropski film leta Skrito (Cache), avstrijsko-francosko-italijansko-nemško sodelovanje pod taktirko avstrijskega mojstra Michaela Hanekeja. (Igor Harb)

GARAŽA EKSPLODIRA DRUGIČ

Večer, 23.Marec, 2006 (pdf)

Razlogov, zakaj pripraviti drugi festival nekomercialne in angažirane "garažne" rockovske glasbe, je iz dneva v dan več. Organizatorji festivala Garage Explosion 2, ki bo v in pri dvorani Gustaf mariborskega multikulturnega centra Pekarna potekal jutri (v petek, 24. marca) od 18.30 do poznih nočnih oziroma zgodnjih jutranjih ur, naštevajo le najpomembnejše: ker so se rešitelji scene (Pekarna Magdalenske mreže, AGD Gustaf in Muškat Hamburg skupaj z najboljšimi ljudmi) tako odločili, ker je treba gojiti tisto, kar so lani zasejali in zasadili The Real Things, Thunderbabies, Dr. Zero, Muškat Hamburg, The Babies ter Erotic Biljan & his Heretics, ker bi bilo hecno, če bi bila luknja med prvim in tretjim festivalom, ker je kulturna politika vsem v pogubo, ker so lani prišle fejst punce in jih hočejo nazaj, ker od golega gobcanja še nikoli ni bilo koristi, ker dopoldan delajo, popoldne pa počnejo to, kar želijo, ker tega manifesta sicer nihče ne bi bral in ker jim ni živeti brez rock"n"rolla. Letos bo tako mogoče na kupu in v (ne nujno takšnem) strnjenem zaporedju videti in slišati glasbene skupine The Staggers in The Knight"s Good Taste (Gradec, Avstrija), Messerschmitt (Pulj) in Thee Knuckleheads (Vinkovci, Hrvaška), God"s Chosen Dealers (Nottingham, Velika Britanija) ter domače borce za boljši in lepši danes in jutri Hic et nunc (Vrhnika) ter Crazed Farmers (Ljubljana). Kdor bi si zaželel bolj punkovski intermezzo, pa si ga lahko od 21. ure privošči v sosednjem klubu Mc, kjer bosta nastopili skupini Jason iz Brazilije in Left the Crowd iz Nemčije. (dkj)

četrtek, januar 19, 2006

Guf – garaža za umetniško fotografijo

Spekter, št.5, jan/feb 2006

Nekaj za uvod. Z zaprtjem in podiranjem, pospravljanjem zadnje fotografske razstave slovenske avtorice Mance Juvan ter z zaključkom produkcije druge tiskane publikacije se je končalo oziroma se končuje drugo leto delovanja »gUF-a alias garaže za umetniško fotografijo«, ki je galerijski projekt v mariborski Pekarni.

Od maja do novembra 2005 se je predstavilo šest avtoric oziroma šest samostojnih postavitev fotografinj, ki se profesionalno preživljajo in ustvarjajo v mediju fotografije.Manca Juvan je za tandemom ECLIPSE, Slovakinjo Magdo Tothovo, Avstrijko Christino Tsilidis, Janjo Glogovac in Avstrijko Rito Nowak zaključila serijo predstavitve sodobnih ženskih pozicij v slovenski in tuji fotografiji. Serija »ženskih« razstav v letu 2005 je logično in konceptualno nasledila serijo predstavitev sodobnih moških fotografskih pozicij v letu 2004, ko so se mariborskemu občinstvu predstavili Italijan Gian Luca Faccio in slovenski avtorji Primož Bizjak, Miloš Srdić, Nejc Saje, Damjan Kocjančič in Borut Peterlin.

Morda kot začetek jedra. »gUF alias garaža za umetniško fotografijo« je tako nadaljevala svojo pot; rečemo lahko, da je uspešno postavljena na zemljevid mariborskih galerij oziroma slovenskih fotografskih razstavišč. Tandem son:DA je skupaj s Primožem Bezjakom spet aktiviral »garažo« kot pomemben del celotnega kompleksa mariborske Pekarne. Ta odprt prostor na mariborskem javnem parkirišču (žal), ta odlična galerijska izložba oziroma specifičen razstavni prostor je predstavljal pravi izziv vsem fotografom in fotografinjam oziroma uveljavljenim in še prihajajočim talentom umetniškofotografske scene. Projekt »gUF – garaža za umetniško fotografijo« je nadaljeval umetniško-galerijsko delovanje »garaže«, ki je bilo med letoma 2001 in 2004 prekinjeno oziroma je bila »garaža« res samo garaža, samo prostor odlaganja in kopičenja zavrženih, odvečnim materialov, skladišče oziroma ena od črnih pik in žal premalo izkoriščenih prostorov (biserov) celotnega pekarniškega kompleksa. »gUF« je skozi prostorske intervencije umetniških fotografov nadaljeval galerijsko postavitveno kontinuiteto, ki so jo med letoma 1996 in 2001 začrtale postavitve Jakšeta, Bertoka, Brumna - Čopa, Jasne Hribernik in Zmaga Lendariča, Zela, Popenka in Wenzla oziroma tandema son:DA ter festivala vizualnih komunikacij Magdalena, če naštejemo samo nekatere.
In jedro. Oziroma zakaj se kot avtor postaviti na drugo stran umetniškega sistema, zakaj umetnik začne kuratirati, organizirati, vabiti in urejati galerijski prostor. Za to je seveda več razlogov. Eden je gotovo ta, da smo v svojo neposredno bližino pripeljali zanimive ljudi in začeli z njimi še kakovostnejši dialog. Navdušenje nad nekaterimi umetniškimi deli in fotografskimi pozicijami smo želeli deliti z drugimi, in tako v Mariboru razširili ne preveč zadovoljivo ter včasih nekakovostno ponudbo. Vseh dvanajst odprtij in postavitev pripeljejo tudi do zanimanja oziroma spoznanja, da gre pravzaprav tudi za čisti sociološko antropološki oziroma družbeni eksperiment. Vse ure in minute, ki jih preživiš v »garaži«, v galeriji, ko jo ob koncih tedna in zvečer odpiraš ter paziš na razstavo, te vodi k opazovanju ljudi, do njihovega (ne)vstopanja v okolje umetnosti, v t. i. site-specific projekt. V dialogu si z avtorji, ki postavljajo svojo samostojno razstavo in se s svojimi deli odzivajo na razmere ter na kontekst prostora in njegove bližnje okolice, oziroma v dialogu si z občinstvom, ki se na razstavo odziva ali ne odziva, opisuje, kritizira, se navdušuje. »Garaža« nas je zanimala predvsem zato, ker je v našem prostoru še vedno zelo malo samoiniciativnosti na področju sodobne umetnosti. Umetniški sistem ni izoblikovan oziroma vsebuje veliko pomanjkljivosti, katerih vzrok je neznanje, avtorji se večinoma samo pritožujejo in živijo na račun države, ki nas bolj ali manj podpira, občinstvo ne dobiva informacij oziroma ni naučeno, izobraženo v smislu uživanja, sprejemanja, iskanja ter učenja skozi umetnost. Ko hodiš na razstave in v njih sodeluješ ter vidiš, spoznavaš stvari, avtorje in njihova dela, ki te navdušijo, ti vedno postane žal, da nekateri ljudje tega ne bodo nikoli videli, začutili, spoznali. Že to se zdi zadosten razlog, da se potrudiš in narediš nekaj za drugega, sočloveka, lokalno skupnost, ki je del tebe, del tvojega sistema in načina oziroma kulture življenja. Le tako se lahko vzpostavi dialog, prepotrebna debata na veliko ravneh.Zaključek. Kot rečeno, je produkcija tiskane publikacije v končni fazi. Tiskovina, ki bo ob vsej fotografski dokumentaciji razstav, obširnih intervjujih – dialogih z avtorji, avtoricami in s samimi besedili o položaju umetniške fotografije, o »garaži« v mariborski Pekarni oziroma o umetnikih kot kuratorjih, organizatorjih poskušala postati nekaj več kot le suhoparen katalog razstav. Vso dokumentacijo razstav z besedili lahko najdete na www.pekarna.org/guf in skupaj s podporniki projekta na http://sonda.kibla.org/by.html, ki se jim na tem mestu tudi lepo zahvaljujemo.

In še. »gUF« bo v letu 2006, ko se v pozni jeseni pripravljajo vsemariborski »dnevi fotografije«, postavil pregledno razstavo svojih dveh, dualnih (moško-ženskih) let delovanja. »Garaža« pa bo, če ne bo zanimanja, zamisli in želja, zaprta samevala in spet zavzela položaj enega od pekarniških skladišč. In samo upamo lahko, da si bo kdo zaželel ključa njenih vrat, da bo kdo uvidel njene kvalitete, možnosti ter jo odgovorno in kakovostno napolnil z umetnostjo, ki jo kompleks Pekarna in mesto Maribor potrebujeta ter si jo v čim večjem številu zaslužita. In če verjamete ali ne, občinstvo obstaja in je željno novih umetniških pozicij, novih perspektiv in vizij, novih refleksij časa in prostora. Ljudje si želijo nove, sveže umetnosti in znajo priti celo v »marginalizirano« Pekarno. Zakaj je Pekarna na tako slabem glasu, pa je vprašanje za katero drugo besedilo. Torej, »garažne« ključe je mogoče dobiti in vas čakajo. Hvala za vaš čas in potrpljenje.

Miha Horvat

Tečaj črno-bele fotografije v Pekarni

Večer, 14.januar 2006

MISC Infopeka v Pekarni magdalenske mreže, Ob železnici 8, pripravlja tečaj črnobele fotografije pod delovnim naslovom Svetloba riše. Na tečaju se bodo udeleženci sprehodili skozi procese nastajanja črnobele fotografije, začenši z nadvse pomembnim pozornim opazovanjem okolice in osnovnih principov fotografije, do različnih tehnik uporabe fotoaparata, razvijanja filma in končno tiskanja črnobelih fotografij v temnici. Že iz naslova je razvidno, da bo rdeča nit tečaja svetloba. Tečaj se prične v četrtek, 19. januarja, potekal bo med 16. uro in 17.30 vsak četrtek (tečaj obsega deset kreativnih lekcij), in sicer v angleškem jeziku. Tečaj je namenjen mladim, starim od 15 do 25 let, ki bi radi dali priložnost svoji kreativnosti in iz svojega fotoaparata izvlekli maksimum. S seboj morajo ljubitelji fotografiranja prinesti fotoaparat s filmom in fotografski papir, ki pa si ga lahko nabavijo tudi na samem tečaju, ki pa je brezplačen. Vodila ga bo Judith Wijbenga, prostovoljka iz Nizozemske, ki je diplomirala iz vizualnih umetnosti ter oblikovanja in umetnostne pedagogike v Leeuwardnu na Nizozemskem.

četrtek, januar 12, 2006

Nočna peka spet v pogonu

Večer,12.01.2005


Eni potrebujejo za ponovoletno preganjanje mačka več, drugi spet manj časa. V mariborskem multikulturnem centru Pekarna so očitno nekje vmes, in po krajšem premoru se tja spet vrača običajni utrip. V klubu Mc bo tako v petek, 13. januarja, ob 22. uri koncert dolenjske skupine Outside Down, ki igra samosvojo kombinacijo tako imenovane crossover in ambientalne glasbe; za več energije ob bolj energičnih ritmih iz didžejevskega ozvočenja, ki bodo sledili do jutra, pa bodo ob polnoči postregli še z vročimi žemljicami. Na istem kraju in ob istem času, le večer kasneje, bodo nastopili še Stranci, iz Celja prihajajoči stari znanci slovenske rockovske in punkovske scene, ki bodo predstavili svoj nedavno izdani album Zavrnjeno; sledilo pa bo še didžejanje do onemoglosti. Obisk obeh dogodkov je brezplačen, le simbolična pa je cena didžejanja brez koncerta v živo, ki bo hkrati potekalo v soboto, 14. januarja, v sosednji dvorani Gustaf. Didžej Sanjin bo skušal obiskovalce s funky, disco in house ritmi prepričati, da hiša ni mrtva. Od ponedeljka, 16., do srede, 18. januarja - in tudi od ponedeljka do srede prihodnje tedne, če ne bo kaj bolj pretresljivega vmes prišlo -, pa bodo v Gustafu vsak večer ob 22. uri še za člane (to lahko postane vsakdo, ki se vpiše) brezplačne projekcije filmov v okviru tamkajšnjega kinokluba. (dkj)

torek, december 20, 2005

Gibalna delavnica s koreografom Davidom Lakeinom

Večer, 20.dec.2005 (pdf)
Kot nadaljevanje prvega festivala eksperimentalnega giba NagiB v septembru, drznega projekta, ki je nastal iz potrebe po razvoju profesionalne sodobne plesne scene v Mariboru, se v Mariboru izvajajo tako imenovane gibalne delavnice. Ena od takšnih je bila Veščine tvorbe podob in predstavitve, ki je potekala minuli konec tedna na Prvi gimnaziji v organizaciji Vlaste Veselko. Vodil jo je David Lakein, ameriški koreograf, režiser, performer in učitelj, ki dela predvsem v Berlinu in Amsterdamu, pri svojem delu pa prepleta gledališče, ples in performans.
Delavnica je bila namenjena raziskovanju odrskega imagea oziroma podob, ki jih uporabljajo ustvarjalci pri pripravljanju uprizoritev. Udeležilo se je je šest plesalcev, tako začetnikov kot profesionalcev. "Upali smo, da bo udeležencev več in da bodo prišli tudi tisti, ki ne delujejo na področju plesa. Takšne delavnice namreč niso namenjene zgolj plesalcem, ampak širšemu krogu, igralcem, showdancerjem, plesnim pedagogom, skratka, vsem, ki delujejo na področju giba in raziskujejo njegovo izrazno možnost," je povedala Vlasta Veselko.

Delavnici z Davidom Lakeinom bo med 20. in 22. januarjem prihodnje leto sledila delavnica Katrine Brown, koreografinje in performerke iz Amsterdama, in med 2. in 5. februarjem delavnica Male Kline. Kot je še povedala Vlasta Veselko, računajo pri izvedbi delavnic na pomoč ministrstva, mestne občine Maribor in Šouma. Nataša Rižnar

torek, december 13, 2005

Gibalna delavnica z Davidom Lakeinom

Večer, 13.december 2005 (pdf)

Gibalna delavnica z Davidom LakeinomKot nadaljevanje festivala eksperimentalnega giba Nagib se bodo v Mariboru zvrstile tako imenovane gibalne delavnice, namenjene vsem, ki delujejo na področju giba in raziskujejo njegovo izrazno možnost.Delavnica, ki bo potekala v petek, 16. decembra, med 15. in 18. uro ter v soboto, 17., in nedeljo, 18. decembra, med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, ima naslov Veščine tvorbe podob in predstavitve. Vodil jo bo David Lakein, ameriški koreograf, režiser, performer in učitelj, ki dela predvsem v Berlinu in Amsterdamu. Njegovo delo je interdisciplinarno, prepleta gledališče, ples in performance. Zanimajo ga določitev in razvoj specifične intencije in fizičnega odnosa v telesu ter pripovedni kontekst, ki ga ustvarja s telesom. V soboto si bo ob 22. uri v dvorani Gustaf mogoče ogledati tudi Lakeinovo predstavo Urgency Breath.Za delavnico se je treba prijaviti Vlasti Veselko na elektronski naslov oveselŽguest.arnes.si ali po telefonu 040/ 322 378 do jutri, srede, 14. decembra. Delavnica bo potekala v mali telovadnici Prve gimnazije Maribor.

Nataša Rižnar

četrtek, december 08, 2005

Grafiti v Pekarni

Ko "oblast" odloči, ali si siva stena zasluži grafit
Pogled na mariborsko grafitarsko sceno
V Mariboru najstarejša in najmočnejša scena v Sloveniji
- Stopiti v stik z oblastmi in prositi za ureditev površin za slikanje bi za grafitarje pomenilo samomor

V Mariboru je grafite, najsi gre za poslikave, napise ali simbole, opaziti prav povsod, na podhodih, stanovanjskih stavbah, cerkvah, železniški postaji, šolah... Zanimiv je podatek Maje Novak, sociologinje in avtorice knjige o grafitarstvu na Slovenskem Ko pišem po zidu, me vedno zalot..., da se največ slikovnih grafitov pojavlja prav na mariborskem koncu.

Strokovnjaki ločijo vsebinske grafite na lezbične, v Mariboru opazimo denimo napis "Mož me vara z drugo, jaz pa njega s tretjo", nacionalno-državne, na primer "Naredimo to deželo spet slovensko", ali športnonavijaške, denimo "Olimpija" in mnoge druge. Med simbolnimi grafiti mariborske fasade "krasijo" velika črka A v krogu, simbol za mir, stiliziran list marihuane, simbol za satanizem, simbola za moškega in žensko, križ s štirimi črkami S v cirilici s pomenom "samo sloga Srbina spašava" (teh je sploh veliko) itd. Takšni grafiti v primerjavi s slikovnimi zagotovo ne zahtevajo veliko časa, barv, talenta in domišljije, med njimi so tudi rasistična gesla in grafiti s ksenofobično vsebino, pa vendar, kulturološko gledano, so izraz spontanega odziva na aktualno družbeno dogajanje. Ljudje so nad grafiti bodisi navdušeni bodisi se nad njimi zgražajo, spomnimo se samo, ko so se lani stanovalci Gosposvetske ceste razburjali nad novoposlikanimi grafiti na stanovanjskih poslopjih.
"Maribor ima najstarejšo in najmočnejšo sceno v Sloveniji. Je bolj "napredna" kot ljubljanska v smislu avtorskega izražanja; ni posnemala tuje scene, ampak je ubrala svoj stil. Vendar, medtem ko v Ljubljani na splošno grafitarjev ne preganjajo, je v Mariboru prav nasprotno," uvodoma pove naš sogovornik, mariborski grafitar, ki želi ostati anonimen, pod slikovne grafite pa se podpisuje kot Rattone.

Pekarna, zatočišče grafitarjev

O mariborskih ilegalnih grafitarjih in njihovem delu Rattone ni želel reči niti besedice, čeprav se, kot pravi, vsi slovenski grafitarji med seboj zelo dobro poznajo. Med seboj si, razumljivo, ščitijo hrbet in ne želijo izdati svoje identitete. "Problem je, da ni površin, ki bi bile na razpolago za poslikavo. Stopiti v stik z oblastmi in prositi za ureditev površin za slikanje bi za grafitarje pomenilo samomor, saj bi s tem razkrili svojo identiteto. Mladinske organizacije so mogoče tiste, ki bi morale poskrbeti za to," poudari grafitar. "Sam sem ilegalno slikanje grafitov prenehal. Sedaj jih rišem zgolj v Pekarni, kjer so stene na razpolago." Že osem let "domuje" v ateljeju v Pekarniškem kompleksu, ki ga je dala občina na voljo; v tamkajšnjih ateljejih se zadržujejo tudi drugi grafitarji, koliko, nam ni uspelo izvedeti.

"Grafiti so danes zelo širok pojem, ne gre več samo za nelegalno slikanje po stenah, ampak tudi za poslikave in komercialna naročila. Grafite danes uporabljam kot izrazno sredstvo v slikarstvu. Risati v ilegali je en občutek, ustvarjati grafit z veliko časa, barv in idealno površino pa spet drugi," pravi. Sogovornik organizira grafitarska srečanja po celi Sloveniji, v Mariboru, tudi v Pekarni, ponavadi poleti, ko je najbolj primeren čas za slikanje.

Ko je risal v ilegali, negativnih izkušenj s policijo ni imel. "Vsak grafitar sam poskrbi za to, da ga policija ne ulovi," se zasmeji. Kdaj pa kdaj ga je kak mimoidoči opazil, vendar negativnih reakcij ni doživel. Nikoli ga nihče tudi ni prijavil policiji. In kje je slikal? "Obstaja nenapisano pravilo, da grafitarji drug drugemu ne preslikavamo umetnin. Sicer pa nisem slikal na spomenike ali skulpture. Siva stena je tista, ki si zasluži grafit. Da dobi nekaj barve," je prepričan Rattone.

Za odstranjevanje dva milijona tolarjev in pol

Medtem ko na eni strani sociologi in kulturologi iščejo smisel in vzroke grafitarske umetnosti, na drugi strani policija in sodstvo, skratka "oblast", grafitarje preganjata in iščeta v njihovem početju protidružbeno dimenzijo.

V policijski upravi Maribor statistike o tem, koliko nelegalnih grafitov je bilo poslikanih denimo letos, ne vodijo. Sicer pa so grafiti prekršek, denarna kazen zanj je do 120 tisoč tolarjev (500 €) ali zapor do 30 dni. V zadnjih dveh letih so policisti prijeli pet grafitarjev, vendar lastniki objektov niso podali predlogov za pregon, zato policija zoper njih ni ukrepala.

In kako se z grafitarsko umetnostjo na javnih prostorih soočajo na občini? "V mestni občini Maribor še ni posebne lokacije za poslikave z grafiti. V preteklosti je že bilo nekaj predlogov, vendar je treba pri določanju lokacije tudi ugotoviti, kdo je lastnik objekta. Predvideno je, da bodo na Zavodu za prostorsko načrtovanje preverili možnosti lokacij, na katerih bi grafitarji lahko ustvarjali," se je glasil odgovor, ki ga je iz Mestne občine Maribor posredovala Marija Osvald Novak. Da grafiti "oblasti" niso samo nadloga, dokazuje ljubljanska občina, ko skupaj z Mladinskim klubom Ljubljanski grafiti vsako leto organizira akcije, v katerih daje grafitarjem na razpolago podhode in prehode, subvencionira tudi nakup barv in podobno. Za kaj takšnega, pravijo na mariborski občini, "trenutno v proračunu ni predvidenih sredstev".

Sicer pa grafite v Mariboru odstranjuje Snaga. Tamkajšnji operativni vodja Sebastijan Soršak je postregel s podatkom, da je bilo v proračunu za letos za odstranjevanje grafitov namenjenih dva milijona tolarjev in pol. Najpogosteje jih odstranjujejo v pešconah. "Postopkov čiščenja je več: prvi je pranje z visokotlačnim čistilcem, ki je primeren samo za trde podlage, kot so kamen, beton, tlak. Drugi postopek je prebarvanje grafita, to pride v poštev v starem mestnem jedru, kjer so fasade občutljivejše. Obstajata še postopka odstranjevanja s finim peskanjem in s suhim ledom, a sta zelo draga in pri njiju se pojavljajo mehanske poškodbe fasad, zato se jih ne poslužujemo," je razložil Soršak.
Nataša Rižnar

Harmonika, Jazoo, rock in didžeji

Večer, 8.december 2005 (pdf)

Ne prav vsakdanji ali vsaj vsakotedenski, zato pa toliko bolj glasbenim sladokuscem namenjeni cikel samostojnih koncertov Solosolo, ki ga v mariborskem multikulturnem centru Pekarna pripravljajo že nekaj let, se bo drevi ob 21. uri podaljšal za še en dogodek. V dvorani Gustaf bo namreč nastopil mojster srbske ljudske harmonike Uroš Jezdić s programom lastnih skladb in priredb tradicionalne balkanske in romske glasbe. Jutri ob 22. uri bo na istem odru nastopila še mednarodno uveljavljena skupina Jazoo iz Slovenj Gradca, ki združuje rock sedemdesetih, latinofunk osemdesetih, etnofusion devetdesetih, sodobni ambiental-lounge in izvirno glasbeno improvizacijo. Bogdan Dobnik (kitara), Franci Krevh (tolkala), Matjaž Mlakar (saksofoni), David Novak (baskitara) in Tomaž Pačnik (klaviature) bodo predstavili svoj drugi album Retro Future, ki je prejšnji mesec izšel pri švicarski založbi Membrane Records in nadaljuje tradicijo njihovega (tako v prvi kot v dodatni izdaji razprodanega) prvenca On Time iz leta 2002. Hkrati z nastopom skupine Jazoo bo mogoče v sosednjem klubu Mc brezplačno prisluhniti eksperimentalni hardcore skupini Gu Guai Xing Giu, ki jo sestavljajo glasbeniki iz Francije in Kitajske. Pojutrišnjem, v soboto, 10. decembra, bosta prav tako od 22. ure naprej (pa do nezavesti) v Gustafu na rednem Kljubingu za "vrtenje na vosku" v ritmih jazza, funka, hiphopa, reggaeja in še česa skrbela didžeja Splinter in Jah Bhang, v Mcju pa se obeta nekaj podobnega v bolj rockovski izvedbi. V nedeljo, 11. decembra, bo v klubu Mc ob 21. uri nastopila še priznana danska rock"n"roll skupina The Breakers.
Darinko Kores Jacks

petek, december 02, 2005

Bolj glasbeno kot pekovsko

Večer, 2.december 2005 (pdf)

V mariborskem multikulturnem centru Pekarna bodo, vsaj v klubu Mc, drevi ob polnoči spet postregli s svežimi žemljicami, sicer pa bo večer od 22. pa do zgodnjih jutranjih ur v znamenju brezplačne klubske zabave, ki jo bo vodil didžej Gobec. Hkrati, vendar brez žemljic (pač pa s simbolično vstopnino), bo v bližnji dvorani Gustaf potekala breakbeat zabava Total Fusion VII, ki jo bodo pripravili didžeji Loco, TadiTouch in Ruff Roga ter njihov posebni gost Sanjin iz skupine House Movement. Prav tam, a že ob 21. uri, bodo jutri zvečer odprli punk"n"roll koridor med Mariborom in Puljem ter Reko na Hrvaškem, po katerem bodo drvele in divjale štiri glasbene skupine - domači Malo morgen in Blutwurst, puljska Pas maters in reška Enpe. Ljubitelji le malenkost manj divje mešanice glasbenih slogov, kot so dub, reggae ter drum"n"bass, vseh skupaj v precej underground izvedbi, pa bodo hkrati brezplačno prišli na svoj račun v klubu Mc, kjer bosta nastopili madžarski skupini Brains in Incubus Cover, sledil pa bo še podaljšek "v mrtvo", ki ga bo pripravil didžej Dioniz. Ljubitelje težkih kovin v klubu Mc še opozarjajo, da bo tam v torek, 6. decembra, okrog 22. ure nastopila legendarna finska folkmetal skupina Korpiklaani, za ogrevanje pa uro prej še slovenska skupina Temnava; koncert izjemoma ni brezplačen, pač pa je na prej omenjenih prireditvah mogoče v predprodaji kupiti vstopnice s popustom. (dkj)