petek, marec 04, 2005

Ženski festival Rdeče zore - šesta izdaja

Simbol angažirane prihodnosti
Več kot 30 dogodkov od jutri do 12. marca v več slovenskih mestih

Lolobrigida Girls bosta nastopili v dvorani Gustaf. V več slovenskih krajih, od Murske Sobote, Kopra, Maribora in Ljubljane, bo med 5. in 12. marcem v organizaciji AKC Metelkova mesto potekal šesti festival ženske neinstitucionalne umetnosti Rdeče zore. Letošnji festival zaobjema več kot 30 dogodkov. Gledališke predstave, koncerti, razstave, video projekcije, delavnice, predavanja in literarni večeri skušajo prikazati, kako sodobno družbo v najširšem pomenu te besede dojemajo umetnice.V festivalskem programu velja še posebej izpostaviti razstavo stripov Kolektiva Komikaze, ki ga sestavljata Dunja Jankovič in Ivana Armanini, slikarsko razstavo Alenke Spacal z naslovom Avtoportreti, premiero "futuristične eksistenčne komedije" v nadaljevanjih ME5X5, nastop kraljev preobleke Johnnyja "The Big Cheese" Mozarella in Rickyja Z. Starra, retrospektivo videoart filmov Eme Kugler, predavanje Sarah Lunaček Kdo dela več? o delitvi in dojemanju dela na različnih področjih, kjer živijo Tuaregi v Nigru, in literarni večer s Katjo Plut, glasbenikom Galom Gjurinom in Saro Lubej. Celoten program Rdečih zor je objavljen na spletnem naslovu http://www.metelkova.org/rdece."Ustvarjalnost, druženje in delo udeleženk Rdečih zor - naj k festivalu pristopajo kot nastopajoče, obiskovalke, sodelavke ali pač teh vlog sploh ne ločujejo - izprašuje samoumevnost meja, ki ne ločujejo spolov, temveč ljudi," so festivalu na pot zapisale organizatorke Rdečih zor in dodale, da je to festival brez koncepta, ker so ti dragi, razvajeni ter jim je težko ustreči.Ženski festival je dobil ime po uporniški junakinji otroške knjige z naslovom "Die Rote Zora" (Rdeča Zora) Kurta Helda, ki govori o prelepi rdečelasi prevratniški partizanski deklici. V slovenskem jeziku pa "rdeče zore" ponazarjajo še rdeče obarvano nebo ob sončnem vzhodu, v katerem ustvarjalke Rdečih zor vidijo simbol njihove
angažirane prihodnosti.

Lollobrigida Girls, Zagreb

V soboto, 12. marca, bo ob 22. uri v dvorani Gustaf v Pekarni koncert dveh ženskih zasedb. Lollobrigida Girls prihajata iz Zagreba, preigravata pa kičast sint pop, popularen v 80tih, ki ga podkrepita s samoironičnimi besedili, ki jih vidžejka Kristina projicira na stene.Zatem bo sledil koncert italijansko-francoske feministično-lezbične skupine Tribad. Njuna ostra angažirana besedila v francoščini, italijanščini in angleščini preveva intimna otožnost, ki jo znatno omili glasbena raznolikost njunih glasbenih soočenj. Tribad brez težav družita hip hop, reggae, house in drum"n"bass, pri tem pa ohranjata lastno prepoznavno melodično sredico.
Melita Forstnerič Hajnšek

(Via VEČER)

petek, februar 18, 2005

Zbrali slabih 280 milijonov tolarjev

Večer,18.2.2005

Pomoč otrokom žrtvam cunamijev:
Slovenija na sedmem mestu po prispevku na prebivalca
Pomoč so prispevali tudi otroci iz 148 osnovnih šol, 18 srednjih šol in 16 vrtcev


Slovenski odbor Sklada Združenih narodov za pomoč otrokom (Unicef) je v akciji zbiranja sredstev za programe nujne pomoči otrokom žrtvam cunamijev, ki so konec lanskega leta prizadeli območje jugovzhodne Azije, zbral približno 276 milijonov tolarjev (1.151.299 €). Prostovoljne prispevke, v povprečni višini 5000 tolarjev (20,85 €), je nakazalo več kot 80.000 darovalcev, kar Slovenijo uvršča na sedmo mesto po prispevku na prebivalca med 37 nacionalnimi odbori, je pojasnila predsednica slovenskega Unicefa Zora Tomič.
"V Unicefu še nikoli nismo zbrali toliko sredstev v enem zamahu. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo," je dejala Tomičeva in dodala, da jim je v enem mesecu uspelo zbrati več sredstev, kot jih sicer zberejo v celem letu. Slovenci se tudi sicer redno odzivajo na Unicefove akcije za pomoč otrokom. V letu 2004 so tako prispevali okoli 290 milijonov tolarjev (1.209.698 €) sredstev.
Unicef je sredstva zbiral na več načinov (položnice, SMSsporočila, internet, institucije), pri čemer je več kot 220 milijonov tolarjev (917.702 €) zbral s pomočjo prispevkov prek direktno naslovljene pošte, približno 15 milijonov tolarjev (62.570 €) prek Klika Nove Ljubljanske banke (NLB), podoben znesek pa so zbrala tudi podjetja in posamezniki brez poštnih prispevkov, vključno z različnimi akcijami.
"Podjetja, ki sicer povprečno prispevajo deset odstotkov sredstev, so v tej akciji prispevala 30 odstotkov sredstev," je pojasnila izvršna direktorica slovenskega Unicefa Maja Vojnovič in dodala, da je najvišji darovani znesek med podjetji znašal šest milijonov tolarjev, najvišji znesek med posamezniki pa približno pol milijona tolarjev.
Unicef zbrana sredstva - nacionalni odbori so do zdaj skupaj nakazali že 236 milijonov evrov sredstev - na prizadetih območjih jugovzhodne Azije usmerja v osnovno zdravstveno oskrbo otrok, oskrbo s pitno vodo in zagotavljanje osnovnih sanitarnih in higienskih potrebščin, organiziranje in izvajanje psihosocialne pomoči otrokom in usposabljanje lokalnih kadrov za tovrstno pomoč, v ustanavljanje centrov za sirote in otroke ločene od staršev ter pomoč pri združevanju ločenih družin in v zagotavljanje šolskih potrebščin ter organizacijo začetka šolskega pouka.
V akciji zbiranja sredstev za Unicefove programe nujne pomoči otrokom žrtvam cunamijev je z nudenjem storitev sodelovalo več podjetij in organizacij, med drugimi Mobitel, NLB, Telekom, spletna agencija Hipergo, z različnimi akcijami Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, 148 osnovnih šol, 18 srednjih šol, 16 vrtcev, z brezplačnim oglaševanjem pa so sodelovali tudi mnogi mediji.

četrtek, januar 27, 2005

Koncert za žrtve tsunamija

Dobro Jutro,27.01.2005

V Mariboru se vrstijo dobrodelni koncerti, na katerih organizatorji zbirajo denar za pomoč žrtvam cunamija v Aziji. Društvo popotnikov Vagant, ki je pripravilo že več humanitarnih akcij, je v Beli dvorani nad kinom Union organiziralo koncert, na katerem so nastopili Jernej Mažgon – Jerry, Tadej Vesenjak, Marko Grobler, Peter Andrej z Matjažem Krivcem in Jebe'la cesta. Izkupiček 102 tisoč tolarjev so nakazali Civilni pobudi za pomoč Šrilanki in neposredno prizadetim družinam. Pekarna Magdalenske mreže pa je pripravila dve dobrodelni prireditvi. V dvorani Gustaf v Kulturnem centru Pekarna so nastopili Marko Brecelj, Afir Bafir (na posnetku), CZD, Blutwurst in drugi, zbranih 200 tisočakov pa so v celoti namenili Unicefu Slovenija, ta bo denar posredoval pomoči potrebnim na prizadetih območjih. Drugi del dobrodelne prireditve je bil sinoči v Festivalni dvorani Lent. Posnetek je iz dvorane Gustaf v Pekarni.
Afir Bafir

Dobrodelni koncert za žrtve tsunamija

Žurnal,27.Januar 2005

V soboto se je v dvorani Gustaf zgodil prvi od dveh dobrodelnih koncertov, namenjen zbiranju donacij za pomoč prizadetim ob naravni katastrofi v jugovzhodni Aziji in Zahodni Afriki. Drugega dela dobrodelne prireditve, ki se bo zgodil danes v Festivalni dvorani Lent, se bodo udeležili še posebni gostje, med njimi ambasadorka Unicefa Milena Zupančič ter mariborski župan, pričakujejo pa tudi britanskega ambasadorja. Celoten izkupiček, ki so ga zbrali v Pekarni, ocenjujejo da okoli 200 tisoč, bodo skupaj z današnjim predali Unicefu Slovenija.

sreda, januar 05, 2005

Pomoč pri organizaciji dobrodelnega koncerta

Večer, 5.1.2005

Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna magdalenske mreže vabi prostovoljke in prostovoljce za pomoč pri organizaciji in izvedbi dobrodelnega koncerta v korist prizadetim v nedavni naravni katastrofi v Aziji in Afriki. Ker organizacija takšnega dogodka zahteva veliko dela in sodelovanja, bo danes, v sredo, ob 17. uri v MISC Infopeka uvodni sestanek za vse, ki bodo pri tem pomagali.Dodatne informacije dobite na spletu infoŽpekarna.org ter po telefonu 02/300 78 70 in 041/481 275 med 10. in 18. uro.
Senka Dreu

četrtek, november 04, 2004

Dokma 2004

Žurnal, 4. November2004

DokMa 2004, ki ga je organizirala Pekarna magdalenska mreža, se bo končal z jutrišnjim dnem. V okviru glavnega programa je bilo moč videti danskega nominiranca za tujejezičnega oskarja Pet Preprek Larsa von Trierja, nizozemski film Diakon smrti - Iskanje pravice v današnji Kambodži režiserja Jana van den Berga, avstrijsko-nemški film Spominki gospoda X - Življenje je film v režiji Arasha T. Riahija ter omnibus petih kratkih filmov Čez mejo, pri katerem je sodelovala tudi pri nas živeča režiserka Biljana Čakič Veselič. Projekcije izbranih filmov so se odvijale v Pekarni magdalenske mreže, kinu Udarnik in Bukvarni.

sreda, oktober 20, 2004

Prvi festival dokumentarnega filma v Mariboru

Dnevnik,20.10.2004

Starejšemu vrstniku v ljubljanskem Cankarjevem domu se bo med 2. in 6. novembrom pridružil prvi mednarodni festival dokumentarnega filma v Mariboru. Festival z naslovom Dokumentarci v Mariboru - DokMa 2004, ki prav tako želi postati tradicionalen, je, kot je danes na predstavitvi v Ljubljani povedal njegov direktor Borut Wenzel, rezultat prizadevanj izpopolniti filmski spored v tem mestu. Glavni program, ki se ponaša z imeni, kot je Lars von Trier, bodo pospremili retrospektiva dokumentarcev iz držav nečlanic EU, filmi starejšega datuma v sekciji Veliki dokumentarci in ljubiteljski dokumentarci v sklopu Vzporednice. Festival bo od 3. do 5. novembra ponudil tudi delavnico o teoretskih osnovah te filmske zvrsti.

V glavnem programu je koordinatorka festivala Saša Goropevšek poleg danskega nominiranca za tujejezičnega oskarja Pet preprek Larsa von Trierja izpostavila nizozemski film Diakon smrti - Iskanje pravice v današnji Kambodži režiserja Jana van den Berga, avstrijsko-nemški film Spominki gospoda X - Življenje je film v režiji Arasha T. Riahija ter omnibus petih kratkih filmov Čez mejo, pri katerem je sodelovala tudi v Sloveniji živeča režiserka Biljana Čakič Veselič, njegova projekcija pa bo plod sodelovanja z graškim festivalom Diagonale. V glavnem programu bodo kot poseben del prikazani tudi avstralski animirani dokumentarci, med njimi trilogija Adama Eliota Stric/Bratranec/Brat.V sekciji Veliki dokumentarci, posvečeni nekoliko starejšim filmom, ki so pomembno vplivali na razvoj dokumentarnega filma, bo med drugim mogoče videti kratki film Popolni človek Joergena Letha, ki je bil podlaga za Trierjev film Pet preprek. Sklop MedRegionalna retrospektiva bo vključeval filme s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore, v njem bo s filmom Fant, ki se mu je mudilo ponovno zastopana Bojana Čakič Veselič. Vzporednice pa bodo prikazovale lokalno - mariborsko produkcijo, izbrano na razpisu.

Projekcije bodo na treh prizoriščih, v Pekarni magdalenske mreže, kinu Udarnik in Bukvarni, ob tem pa pričakujejo tudi nekaj gostov, na primer Arasha T. Riahija, Antonija Žalico, Borisa Mitiča, Sergeja Kreša in Srdjana Finka.

Festival DokMa organizirata Pekarna magdalenske mreže Maribor in PIFF - društvo za preoblikovanje družbene komunikacije iz Ljubljane.

petek, avgust 27, 2004

Postaja Maribor res mesto festivalov?

Dobro Jutro, 27.08.2004

Ne, tokrat nimamo v mislih največjega med njimi, vodilnega in najbolj znanega, festivala Lent. S proračunom nad milijonom evrov, s pol milijona obiskovalcev in ognjemetom. Tega poznate vsi. Manj znano je, da v Mariboru živijo in rastejo tudi drugi, manjši festivali. Prav danes, v soboto, v vaši bližini potekata kar dva festivala, ki vsekakor izpolnjujeta osnovno poslanstvo festivalov – omogočata pregled dosežkov na določenem kulturnem področju. Torej ne stokati, da se po Lentu nič ne dogaja. Lahko se odpravite v Pekarno in se na najbolj ortodoksnem glasbenem festivalu v srednji Evropi No Border Jam sprostite ob punkovski glasbi, ali pa se odpeljete v Ruše in si na festivalu Letni oder Ruše ogledate predstavo Obuti maček.

No Border Jam
Enajsti No Border Jam po vrsti se je v klubu Kurd v Pekarni začel včeraj, s koncerti skupin iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Anglije in Madžarske se končuje danes. To je festival drugačne kulture, na njem najdejo svoj prostor predvsem ljubitelji nekomercialne in alternativne glasbe. »Punkerji na prvi pogled morda res delujejo šokantno, toda z videzom strašijo samo netolerantne. Festival, na katerem prevladujejo zvoki hardcora in underground rocka, je precej mednarodno znan, poleg tujih skupin imamo vsako leto tudi veliko obiskovalcev iz drugih držav,« nam je povedal vodja festivala Dušan Hedl.

Žonglerji
Seveda to ni še vse, mariborski festivalski meni ima pestro izbiro. Prejšnji konec tedna je Pekarna magdalenske mreže pripravila prvi slovenski festival žongliranja, na katerem se je predstavilo 70 žonglerjev.

Žonglerji v Pekarni

Žurnal,27.Avgust 2004

Prejšnji vikend se je v Pekarni odvijal 1. žonglerski festival z naslovom Urban Juggling, ki so se ga udeležili priznani in zabavni evropski žonglerji, kot so Malte Steinmetz, Gregor Kiock, Rene Albert, Dafne Marijn, Thomas Vidmar in še mnogi drugi. Za tri dni se je tako Pekarna prelevila v žonglersko prizorišče z atraktivnimi točkami, obiskovalci pa so se lahko udeležili tudi žonglerskih delavnic.

torek, avgust 24, 2004

Prvi slovenski festival žongliranja

Delo - Tor, 24.08.2004

V službo s kroglicami in kiji
Na odru iz rdečega satena so se poleg fantov predstavila tudi dekleta - Naslednje leto na Ptuju evropsko srečanje
-
»Žongliranje je lahko tudi odnos,« je dejal Sam Sebastian, v srajco in hlače na naramnice oblečeni ter s črnim klobukom pokriti povezovalec na srečanju žonglerjev, ki je ta konec tedna potekalo v mariborskem kulturnem centru Pekarna. Nato se je predstavil francosko-belgijski par: ona z dolgimi, svetlimi, kodrastimi lasmi in on s temnimi sta bila videti kot negativ in pozitiv. Ona je bila obrnjena proti občinstvu, on mu je kazal hrbet. Bosa in v črnih oblačilih sta svoj nastop začela kot plesno predstavo. Ko je potihnila bučna glasba, je rožnata žogica začela menjavati svoj položaj na telesu Anne Agate po nareku glasu iz zvočnika: main, main, pied, tête (fr. roka, glava, noga), nato zdrknila spet na čelo, roko, nogo.
Število žogic v rokah Anne Agate in Guya se je začelo množiti in žongliranje je bilo v polnem teku. Francozinja in Belgijec sta žonglirala drug ob drugem, drug z drugim, žogice sta si podajala kot otroka in videti je bilo, kot da sta to počela tudi z otroško lahkostjo. Žogice je Guy vrtel, tudi ko je v objemu držal svojo Anne Agate. Par je točko končal z izmeničnim metanjem desetih žogic v zrak. In čeprav sta oba zrla v svojih pet okroglih varovank, se je po napetosti vratu zdelo, da je imela Anne Agate med predstavo več treme kot njen partner. Kot je povedala pozneje, se je z žongliranjem začela ukvarjati pred štirimi leti, njen fant, ki ga je spoznala na nekem žonglerskem srečanju v Nemčiji, pa žogice meče v zrak tri leta več. »Z žongliranjem ni lahko preživeti, a zagotovo je laže, kot če bi bila glasbenika ali slikarja. Kot žongler lahko pogodbeno delaš za kakšen kabaret ali si kruh služiš na ulici. Delava v Franciji in se udeležujeva festivalov po vsem svetu, od Brazilije, Čila in Argentine do Evrope,« sta pojasnila. Da je udeležba na žonglerskem srečanju v Mariboru manjša – nastopajoče se je dalo prešteti na prste obeh rok – je po njunem povsem običajno, saj so ga priredili prvič. »Do prihodnjega leta se bo vest razširila in če bo naslednje leto Slovenija res gostila evropski festival žonglerjev, lahko pričakujete več tisoč udeležencev,« meni Guy. Od štiri do pet tisoč ljudi napoveduje tudi Borut Wenzel, direktor Pekarne magdalenske mreže, ki bo leta 2005 priredila evropski žonglerski shod na Ptuju. Letošnji festival v Mariboru, ki ga je skupaj s Pekarno magdalenske mreže organiziral Nemec slovenskega rodu Thomas Vidmar, pa je del žonglerske triade: prvo tovrstno srečanje je bilo konec junija v Wuppertalu v Nemčiji, septembra pa bo še v Budimpešti.
Premagana gravitacija
Ena največjih zvezd sobotnega večera je bila Berlinčanka Daphne Merijn, kratkolasa blondinka močnejše, a mišičaste postave, katere posebnost je, da »rada žonglira s čim manj žogicami«. Povezovalčeva napoved, ki se je sprva zdela paradoksalna, se je kmalu razkrila za resnično. Gibčno dekle je od treh žogic kmalu imelo v rokah le eno in ta je od konic prstov zdrsela po iztegnjeni roki, čez ramenski obroč proti prstom na drugi roki in spet nazaj, kot bi jo nekdo po ravnih gladkih tleh zalučal naravnost in bi se z enako hitrostjo odbila nazaj. Zdelo se je, da je gravitacija premagana. Podoben občutek so pri gledalcih zbujali tudi njeni kolegi. René Albert iz Kölna je med žongliranjem s klobukom nenehno koketiral z občinstvom. Ko mu je, tako kot že njegovim predhodnikom, pokrivalo padlo na tla, se je iz občinstva zaslišal vzklik »oh« in se hkrati razlegel smeh. Veliko smeha je v dvorano privabil tudi Bruseljčan Gregor Kiock, ki je v obleki s kravato, z očali na nosu in rjavim kovčkom spominjal na moškega iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Nastop je spremljala ustrezna glasba – charleston. Kovček je Kiock spremenil v mizico, v kateri so se skrivali pripomočki za različne trike, žongliral pa je tako s klobukom kot z zavitki toaletnega papirja.

Za urjenje možganov in koordinacijo


René Albert, ki je bil med vsemi največkrat na odru, je na koncu navdušil z metanjem in lovljenjem štirih teniških žogic in prozorne škatlice. Z rojakom iz Wuppertala, prav tako odlično izurjenim Maltejem Steinmetzem, sta žonglirala v temi. S svetlečimi kroglicami in v ritmu elektronske glasbe. Tudi tu so nekaj napak, padcev žogic na tla, pospremili z ovacijami. Po Albertovih besedah strah pred spodrsljaji po nekaj letih nastopanja izgine. »Ko začneš žonglirati pred gledalci, nenehno trepetaš, da ti bo kaj padlo na tla. A ko premagaš začetniške zadržke, točko izvajaš toliko časa, dokler ti ne uspe,« je povedal tridesetletnik, ki se je z žongliranjem začel ukvarjati pred desetimi leti. Ko je nekoga videl pri tem početju, je bil povsem vzhičen: to je prava čarovnija! »Žongliranja s tremi žogicami se je mogoče naučiti zelo hitro. In ko obvladaš, hočeš takoj naučiti še druge. To početje je kot virus. Priporočam ga vsem, še zlasti otrokom, ki cel dan preživijo za računalniki. Naj žonglirajo, saj bodo krepili sposobnosti obeh možganskih polovic in se urili v koordinaciji, poleg tega pa ne bodo mogli misliti na neumnosti. Kdor žonglira, ne more škoditi drugim,« je prepričan Nemec, ki je znanje nabiral na cirkuški šoli v Bristolu v Veliki Britaniji. Tudi žonglerji se delijo po zvrsteh svojega nastopanja – poznamo denimo zabavljaške žonglerje, ki med žongliranjem zbijajo šale, in športne, ki želijo v zraku obdržati čim več predmetov –, se Albert uvršča med oboje. Čez deset let si želi imeti svojo cirkuško skupino, do takrat pa bo nastopal na družinskih zabavah, zabavah podjetij, gledaliških in pouličnih festivalih.
Saša Bojc