VIDEO: Korak bližje obnovi Pekarne, Večer, 2. julij

Igor Napast

Po današnjem srečanju med uporabniki mariborske Pekarne, njenim programskim svetom in ekipo mariborskega župana Andreja Fištravca o sporni obnovi tega nekoč vojaškega kompleksa v Mariboru, kjer so svoj prostor našli ustvarjalci alternativnih umetnosti, se zdi, da so se pogajanja o obnovi omilila. Po besedah vpletenih naj bi bil izid pogajanj znan čez dober teden dni, ko bodo pekarnarji na svojem plenumu podali končni predlog pogojev. Predlog tega so predstavili danes, čeprav ga še niso potrdili. Po pregledu pogojev pa je od župana odvisno, ali bo pogoje sprejel ali ne in dal zadnjo, končno zeleno luč za obnovo s pogoji ali brez njih. Še vedno pa se lahko zgodi, da Pekarna zaradi nasprotovanja ostane brez obnove.

"Kar so danes pripravili, sem si zapisal. Z našega zornega kota pogoji niso problematični, ker ne posegajo v strukturo projekta, ampak prilagajajo in izboljšujejo projekt," je dejal še pred koncem srečanja Fištravec, ki je prepričan, da bo kmalu prišlo do dogovora med občino in uporabniki Pekarne, saj "mora biti odločitev v kratkem sprejeta". Zaustavlja se sicer pri uporabnikih, ki med obnovo in po njej ne želijo izgubiti svojih prostorov. Radi bi zagotovilo, da bodo po obnovi v Pekarno prišli brez razpisa, kar pa že skušajo rešiti z dogovori o začasnih bivalnih kontejnerjih, ki bi jih uporabljali predvsem med obnovo. Kdo bo lahko v prostorih ustvarjal, je po besedah Fištravca odvisno predvsem od Programskega sveta Pekarne: "Če bo ta prepoznal nekoga kot uporabnika, bo po obnovi ta uporabnik še lahko ostal do naslednjega razpisa."

Gregor Stamejčič, eden od uporabnikov Pekarne, ki vodi posebno skupino, ki je tudi sestavljala prve pogoje, je imel na današnjem srečanju precej mešane občutke. Poudarja, da je še veliko odvisno od Plenuma pekarnarjev, ki bo predvidoma konec tedna ali pa v začetku naslednjega: "Ljudje so razdeljeni, eni si želijo obnove, drugi ji absolutno nasprotujejo. Večina si želi obnove pod določenimi pogoji." Izpostavil je, da so kar nekaj prvotnih pogojev že izpustili, pri tem pa tudi, "da je mene osebno strah predvsem izgube avtonomije". Pa ne samo njega. Vsekakor pa se opazi razkol med pekarnarji tako zaradi generacijskih razlik kot raznih interesov, ki jih vodijo pri odločanju, ali so za obnovo Pekarne ali ne. Tako bi nekateri radi ohranili status zaskvotanega prostora, drugi bi radi stanje legalizirali. Poudarjajo, da bi radi bili avtonomni in neodvisni, kar pa vodi tudi v vprašanje prevzemanja odgovornosti in plačevanja položnic - za najemnino, porabljeno elektriko, vodo in druge stroške. "Tisti, ki so zmožni zagotoviti sredstva, so pripravljeni plačevati, čeprav si tega ne želijo, kdo bi si mislil," pravi Stamejčič in dodaja: "Drugi pa so pripravljeni iskat alternativne metode ustvarjanja elektirčne energije in vode, ki bi bile neodvisne od javnih služb."

Član Programskega sveta Pekarne Marko Brumen je ob tem optimističen: "Dobro je, da se pogovori sploh dogajajo, da smo nehali biti na skrajnih pozicijah. V enem delu pekarniških uporabnikih sicer še vedno obstajajo zadržki." Poudarja pa, da v programskem svetu ni zadržkov, "vemo, da je to konec ene in začetek druge Pekarne. Upamo, da bomo uspeli ohranit vsaj bistvo in dušo Pekarne takšne, kot je." Ob tem pa poudarja, da je programski svet za obnovo Pekarne, saj je to v interesu mesta.

Snemalec: Daniel Belinger

Uršula Godec

Video je dosegljiv tukaj.