Veliko hrupa že zaradi grafita, Večer, 6. julij

Rezultat pogajanj med Mestno občino Maribor in pekarnarji še ni znan - obnova Pekarne je kljub vse bolj strpnim besedam med pogajalci še v zraku

Čeprav pekarnarji, ki zasedajo prostore nekdanjega vojaškega kompleksa v Mariboru, ki so ga pred 19 leti zasedli alternativci, pri pogojevanju, kako naj bi bila Pekarna obnovljena, nočejo popustiti, so v tem tednu skupaj z mariborskim županom Andrejem Fištravcem sedli za isto mizo in predstavili preoblikovane, vendar še ne potrjene, skorajda zadnje pogoje. Sami jih bodo predelali še enkrat na plenumu, ta je načrtovan za ponedeljek, potem pa jih bodo še v pisni obliki poslali županu. Če jih bodo seveda potrdili. Fištravec je ob začetku pogovorov s pekarnarji sicer izjavil, da naj se zgolj izjasnijo, ali so za obnovo ali ne. A po začetnih trkih in šumih v komunikaciji pravi, da zadnji slišani "pogoji niso problematični, ker ne posegajo v strukturo projekta, ampak prilagajajo in izboljšujejo projekt". Pekarnarji si še vedno niso edini niti v tem, ali so za obnovo kompleksa ali ne, niti v sestavljanju pogojev, kar pa se njim zdi razumljivo, debata o pogojih pa naj bi bila del večjega in daljšega procesa. Po besedah Marka Brumna, člana programskega sveta Pekarne, ta je sicer v celoti za obnovo kompleksa brez pogojev, bodo pri nekaterih zadržki vedno obstajali, Gregor Stamejčič - Grizli iz skupine uporabnikov Pekarne, ki še ni rekla dokončnega potrdila za obnovo, je za postavljanje pogojev, pa ima v tem podobno mnenje. Soglasni da ali ne naj bi bil skoraj nemogoč, saj imajo pekarnarji, sestavljeni iz različnih skupin, društev in posameznikov, različne interese.

In medtem ko občina in pekarnarji tečejo zadnji krog proti cilju, se zastavlja vprašanje, ali bo rezultat zadnjih naprezanj obnova ali (nadaljnji) propad kompleksa. Goran Rajić, svetovalec za sistemska in organizacijska vprašanja v Mestni občini Maribor, je pekarnarjem namreč na zadnjem srečanju med drugim dejal, da se določenih pogojev ne more postavljati, če pa bodo proti obnovi, bo nastalo tako stanje, da bo treba začeti plačevati račune - kompleks pa ne bo še nadaljnjih 20 let ostal v taki obliki. Na probleme z razpadajočimi stavbami, s katerimi je treba nekaj storiti, je sicer po zadnjem srečanju opozoril tudi Brumen.

Samo po razpisih in urniku

Idejne rešitve za celovito prenovo pekarniškega kompleksa so bile izdelane že leta 2005. Tri leta kasneje je bivši mariborski župan Franc Kangler uporabnikom ponudil preselitev na drugo lokacijo - v Karanteno za mariborskim Europarkom. Po glasnem uporu pekarnarjev je nekdanji župan idejo črtal, alternativcem pa zagotovil prenovo obstoječih prostorov. Arhitekti so za osnovo svojih načrtov vzeli prej omenjene idejne rešitve in jih v velikem delu predrugačili v skladu z željami takratnih uporabnikov, čeprav brez glasnega protesta ni šlo niti tedaj.

Kljub vsemu je prva faza prenove vendarle stekla. Začelo se je z upravno stavbo, kjer je nastal novi hostel, svoj domicil je tam med drugimi našel tudi Mladinski kulturni center (MKC) Maribor, ki je prevzel upraviteljske vajeti. Ko bi morali na vrsto priti še Hladilnica, Lubadar, Gustaf in MC Pekarna, je bil projekt spet pozabljen. Sedanje občinsko vodstvo pa je za njegovo nadaljevanje končno našlo nekaj več politične volje, a se je vnovič zapletlo, ker je župan Andrej Fištravec drugo in tretjo fazo investicije, prenovo Hladilnice in Lubadarja, vezal na soglasje pekarnarjev, ti pa so začetek del pogojili s številnimi zahtevami.

In kaj bi pomenila obnova? Večnamenski objekt in dnevno središče Hladilnica bi pridobila večjo plesno dvorano in restavracijo s kuhinjo v pritličju, velik razstaviščni prostor v nadstropju, delavnico in mobilne pisarne, glede na projektno dokumentacijo pa razmere za uprizoritveno, glasbeno, vizualno in kinematografsko umetnost. Kolateralna škoda te obnove bi postala tako imenovana Hiška na južni strani zgradbe, saj bi tam vzpostavili teraso restavracije in nov vhod v pekarniški kompleks. Štirietažni Lubadar na južnem delu kompleksa pa je s 16 likovnimi ateljeji v zgornjih nadstropjih po načrtih zasnovan za ustvarjalce vizualnih umetnosti, pri čemer veljavni načrt zaradi boljše svetlobe predvideva svetlobni jašek skozi jedro stavbe. V prvem nadstropju so zamišljeni še atelje za uporabno umetnost, atelje za sitotisk, knjigoveznico in fotolaboratorij, pritličje pa za delovanje čitalnice in manjšega literarnega odra.

Tako je jasno, da bi lahko v obnovljenih prostorih, ki bodo prispevali tudi k novim dejavnostim, delovalo mnogo več ustvarjalcev kot dandanes. Še posebno ker večina uporabnikov prostorov ne bi zasedala 24 ur na dan in za nedoločen čas, kot je to zdaj, pač pa šele po uspešni prijavi na razpis in v večini primerov po urniku. Danes sicer v 30 prostorih Pekarne deluje 38 društev, neformalnih skupin in posameznikov. Ti pa, razen izjem, med njimi MC IndiJanez, Bukvarna Ciproš, AGD Gustaf, KUD Kurd in subjekti v upravni stavbi, ne pripravljajo javnega programa. Leta 1993 smo v Večeru pisali, da je prvo leto po zasedbi v alternativnem centru delalo 25 skupin in 50 posameznikov, zvrstilo pa se je preko 500 dogodkov.

Niti žeblja

Veliko konfliktov v Pekarni nastaja prav zaradi fazne prenove, saj zaradi nje so in še bodo nekateri ustvarjalci do nadaljnjega ostajali zunaj kompleksa, v nadomestnih prostorih. Pri prenovi upravne stavbe so ostali "zunaj" potapljači, alpinisti, eden od bendov in nekaj posameznikov. Pri obnovi Lubadarja, kot je predvidena zdaj, bodo brez vadbenih prostorov verjetno ostale glasbene skupine. Zanje so prostori predvideni v podkletenem Gustafu, osrednjem prireditvenem prostoru. Kdaj bosta prišla čas in denar za prenovo tega tehnično in investicijsko najzahtevnejšega objekta, še ni znano. Sicer pa je v Gustafu predvidena dvorana z zložljivo tribuno z 250 sedišči. Objekt naj bi imel še prostore za nastopajoče s skladišči, delavnicami in snemalnimi studii. V sklop fazne prenove je vključen tudi MC Pekarna. V njem je načrtovan klubski prostor z manjšo dvorano za koncertne prireditve ter gostinski in razstaviščni del, dodani pa bodo prostori za plezalno steno, društveno dejavnost in producentsko dejavnost kluba.

Ob vsem tem uporabniki pravijo, da obstoječi načrti izpred štirih let ne odražajo več realnega stanja in njihovih potreb, zato bi med drugim radi v sodelovanju z arhitekti v okviru veljavnega gradbenega dovoljenja spremenili projektne rešitve. V občini, kjer so v preteklem tednu poslušali predzadnjo verzijo pogojev in bili z njo načeloma zadovoljni, so jih ponovno opozorili, da se preveč posegati v projektne rešitve ne sme. Njihov argument je, da so prostori dovolj modularni in da aktualni uporabniki preveč mislijo na svoje partikularne potrebe. Andrej Žižek, eden od projektantov prenove pekarniških objektov, ob tem zagotavlja, da zahteve uporabnikov niso sporne in nikakor ne predstavljajo ovire za nadaljevanje projekta. "Marsikaj se da prilagoditi željam trenutnih uporabnikov, vendar nas občina v zvezi s tem ni nič vprašala," je povedal Žižek, kritičen do občinske "neodločnosti in pomanjkanja komunikacije" v zvezi s projektom.

Če obnove ne bo, to nedvomno pomeni nadaljnje propadanje kompleksa in vztrajanje uporabnikov v slabih prostorskih razmerah, saj nekatere stavbe nimajo niti sanitarij. Mariborski župan je med vrsticami že zagrozil, da bo občina Pekarni v primeru neobnove odpovedala finančno podporo. Na to je na zadnjem srečanju z njimi namignil tudi Rajić. Občina namreč plačuje obratovalne stroške v višini okoli 22.000 evrov letno. Dodatne težave bi znali uporabniki imeti z inšpekcijami, saj stavbe nimajo uporabnih dovoljenj, bile naj bi tudi nevarne. Prenova po mnenju občinskega vodstva pomeni ureditev razmer v prostoru za neodvisno in alternativno kulturo, pridobitev legalnega statusa uporabnikov, boljše razmere za delo in produkcijo ter upravljavski model, ki omogoča odprto in dostopno infrastrukturo.

Glede slednjega bo še veliko hude krvi. Veljavni model upravljanja, dogovorjen med uporabniki in potrjen na mestnem svetu, med drugim določa tehničnega upravitelja, ki skrbi za birokratsko plat delovanja. To vlogo je v upravni stavbi, doslej edinem obnovljenem objektu, prevzel MKC Maribor, nad katerim pa uporabniki niso navdušeni, ne glede na to, ali nasprotujejo prenovi ali jo podpirajo.

"MKC se je izkazal za strog birokratski zavod, ki se drži pravil, ki niso primerna za odprto, neodvisno cono," meni Urška Breznik iz MISC Infopeke Pekarne - Magdalenske mreže, ki ima domicil v upravni stavbi. Tako uporabniki ne smejo barvati sten niti vanje zabijati žebljev, za delo po deveti uri zvečer pa morajo upravitelja posebej obvestiti, vstop v objekt je tudi prepovedan za pse. Za veliko razburjenje je denimo MKC poskrbel z namestitvijo nadzornih kamer pred vhodom objekta, veliko hrupa je bilo že zaradi grafita, ki se je pojavil na steni zgradbe, policija pa naj bi ga sredi Pekarne popisala kot kaznivo dejanje. A vse to ne more biti razlog za zavračanje obnove, pravi Breznikova. Upravljavski model ni zabetoniran, prav tako lahko uporabniki po obnovi izberejo drugega upravitelja. •

JASMINA CEHNAR, URŠULA GODEC