2. Aktiv poslušalk in poslušalcev - Nova Muska, 29.10.2010

2. Aktiv poslušalk in poslušalcev

By

Nova Muska

Published: 29/10/2010Posted in: AKTIV, PODCAST

Aktiv poslušalk in poslušalcev glasb je v sodelovanju z Novo Musko, Radiem Marš in Pekarno magdalenske mreže priredil že drugo javno razpravo.

Po odzivih na glasbeni kongres o kupčkanju s kvotami in glasbenemu nacionalizmu, ki so jih obdelali na prvi debati, se je tokrat ritem lomil z razpravo o slovenski glasbeni sceni, o domači glasbeni produkciji in o
uredniških politikah. Moderator Mitja Hlipič in sodelujoči pri pogovoru Igor Bašin BIGor, Luka Zagoričnik, Andrej Karoli, Jure Lavrin in Max Gregor so razpravljali o tem ali imamo sceno v razcvetu ali ne, o vplivu glasbenih publicistov na uredniško politiko, o vplivu kvot na predvajanje kvalitetne domače produkcije in o razvoju improvizirane glasbe na domačih tleh in kaj nam to sporoča. Debato so zaključili s konkretnimi predlogi, kako dodatno vplivati na razvoj domače glasbene produkcije, pri čemer so opozorili na neodvisne
medije, ki poslanstvo promoviranja domače glasbene produkcije opravljajo efektivno.

Mitja Hlupič in Jure Lavrin, foto: Tanja Jankovič

Mitja Hlupič, foto: Tanja Jankovič

Andrej Karoli in Max Gregor, foto: Tanja Jankovič

Igor Bašin BIGor in Luka Zagoričnik, foto: Tanja Jankovič

V stiski pomagajo nevladne organizacije - Večer, 23.10.2010

V stiski pomagajo nevladne organizacije

V Kulturnem centru Pekarna je včeraj potekala konferenca nevladnih organizacij (NVO) v Podravju, s katero so želeli postaviti temelje za večji vpliv NVO na lokalni samoupravi in v njej. "Pred lokalnimi volitvami smo izvajali nacionalno kampanjo Moja družba, s katero smo želeli čim več kandidatom za pomembne funkcije v lokalnih samoupravah predstaviti pomen sodelovanja med NVO in lokalnimi skupnostmi," rdečo nit konference opiše Bojan Golčar, vodja projekta Regionalno stičišče NVO Podravja v Zavodu PIP.

"Nagovoril smo kar 138 kandidatov za župane in 153 občin," je povedala Suzana Petek iz Zavoda PIP. Za sporazum med NVO in občinami se bodo zavzemali tudi po volilnem času, saj so po mnenju Petkove lokalne skupnosti prvi partner NVO, ki lahko pomagajo s financiranjem, opremo in prostori ter vključevanjem v javno odločanje. "Želimo biti enakovreden partner državi, občinam in gospodarstvu ter se skupaj z njimi zavzemati za blaginjo družbe," doda Golčar. Tudi Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor, je v svojem nagovoru včerajšnjo konferenco označil za pomembno, saj da lahko s sodelovanjem predloge nevladnikov tudi uresničijo.

Na večurnem razpravljanju so zbrani ugotovili, da imajo NVO - te pravnoformalno delujejo kot društva, zasebni zavodi, ustanove in upravljajo najrazličnejše dejavnosti; od kulturne do socialne, izobraževalne, humanitarne - velik pomen. "V Sloveniji je po nekaterih ocenah približno 23 tisoč nevladnih organizacij, v njih je skoraj milijon ljudi. V svojih rokah imajo torej veliko moč, morajo se samo združiti, stopiti skupaj in odpraviti neenotnosti," boljše sodelovanje med samimi organizacijami izpostavi Špela Polak, ki je zbranim predavala o pomenu zagovorništva in kampanj. Golčar vidi pomen NVO predvsem pri lajšanju stisk: "Dandanes, ko je država blaginja že v zatonu, se zdi, da bodo prav nevladniki tisti, ki bodo še v večji meri nosili pomembno breme za tisti del prebivalstva, ki je zaradi različnih življenjskih situacij odrinjen na družbeni rob. Samo NVO so še tiste, ki jim lahko nudijo pomoč."

Jasmina Završnik

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), - Terapija.net, 22.10.2010

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010.

Prije 5 dana nisam niti znao za američki bend The Pharmacy.

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić

Onda sam vidio da frendovi iz Solar Pulse Musica, 18.10. organiziraju koncert tog nekog nepoznatog benda. Solar Pulse Music je skupina mladih, talentiranih ljudi koji se svi redom i osobno bave muzikom. Osim sviranja u svojim bendovima, organizirali su se pod imenom Solar Pulse Music i tako organiziraju odlične koncerte u Mariboru, u dvorani Gustaf. Valja spomenuti da na tim koncertima ne zarade niti centa, ali svojom upornošću i odličnim te isto tako raznolikim ukusom, uspjeli su "preživjeti" već treću godinu zaredom.

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić

No, uglavnom... Odlučio sam poslušati The Pharmacy na Myspace-u, da bi lakše donio odluku da li otići na koncert ili ne. Svi znamo da je Myspace jedan super brz i često nezahvalan način za poslušati bilo koju glazbu, ali ono što sam čuo na stranicama od The Pharmacy me je zaintrigiralo dovoljno da sam ih u ponedjeljak morao otići poslušati u živo. Naravno da nisam fulao.

The Pharmacy uživo zvuče jako blizu onome što su snimili na zadnjem albumu "Weekend". Za kratki opis tog albuma bih upotrijebio oksimoron tipa "kvalitetni lo-fi", ili još bolje "hi-fi lo-fi". Album su naime snimili nakon što se cijeli bend skupno preselio iz Seattlea u jednu kuću u New Orleansu, te u istoj kući, na 4-kanalnom Tascamu sami snimili nešto što je totalni američki indie u onom najboljem smislu. "Hi-fi" dio mog oksimorona se odnosi na maštovitost koju pokazuju u produkciji albuma koji unatoč "live rock band"
pristupu ne zaboravlja na dijelovima dodati i gudače instrumente, backvokale i slične produkcijske "bombone". "Lo-fi" dio je zbog jedne čiste, mlade energije, kreativnosti i igranja sa zvukom.

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić

Ista ta energija je na koncertu naravno još više došla do izražaja. Prvi što mi je palo na pamet kada je koncert počeo je bilo da je takav osjećaj morao biti ići na koncerte 60ih godina u klubove u Americi i Engleskoj. Kratke, melodične i plesne melodije su se mijenjale jedna za drugom. Danas mi je zbilja zanimljivo vidjeti set benda čije pjesme doslovno traju između 2 i 3 minute. Isto tako je fascinantno da su svirali punih sat vremena, te tako dobro tempirali pjesme da je koncert prošao brže nego što bi publika htjela. A to je uvijek znak dobrog koncerta.

Bend je inače odlično uigran i njihova opuštenost nije slučajna, vidi se da unatoč svojoj mladosti imaju puno kilometara za sobom. Između pjesama su bili odlične volje, što je publika osjetila i do kraja koncerta su skoro svi plesali tik pred pozornicom. Na koncertu je inače bilo tridesetak ljudi i šteta je što ih nije bilo više, ali ja vjerujem da će uz daljnju ustrajnost Solar Pulse Musica i ta brojka samo rasti.

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić

Glazbeno, dodatna zanimljivost mi je bila da jedan takav indie-rock bend umjesto druge gitare ima klavijature, tim više što je klavijaturist odličan. Isto tako na klavijaturi koristi razne zvukove, od klavira, preko orgulja do tipičnijih synth zvukova, što daje neku svježinu zvuku koji bi inače mogao pasti u zamku "još jedan gitaristički bend koji se fura na 60te". Ostatak benda je isto odličan, te njihova opuštenost i jednostavnost forme ponekad zna zavarati. Na primjer, struktura pjesama je taj kratki pop-rock, ali do kraja koncerta shvatiš da je svaka nota na svom mjestu. Moram još pohvaliti i pjevača koji ima odličan glas (isto kao i backvocal od klavijaturista), što mi je uglavnom presudna stvar kad slušam nešto novo. Na kraju još valja spomenuti basista koji je vrlo simpatično jednostavno stajao na bini i svirao, kao da je usred probe (ili doma u sobi), ležerno, ono totalno kul, easy. Ne treba naglašavati da "usput" i odlično svira bas. Sličan osjećaj sam poslije koncerta dobio gledajući bend kako se druži s organizatorom i publikom. Jednostavno, sviraju i to je to, bez neke posebne pompe ili preseravanja, bez nekih "gimmicka" i fora, jednostavno "what you see is what you get". Respect.

The Pharmacy (SAD) @ Pekarna / Gustaf - Maribor (SLO), 18.10.2010. © Daniela Kičić

Na kraju ne dajte da vas zavara to što se u opisu benda često pozivam na 60te. The Pharmacy imaju svjež i moderan zvuk, te vrlo vrlo dobre autorske pjesme. Mogli bi reći da su inspirirani svojim uzorima (tko nije), ali da su isto tako definitivno napravili nešto svoje.

U svakom slučaju, bio je to odličan koncert za 3€ (hej, 3€!) koji mi je pomogao da otkrijem jedan odličan novi bend. Ako nam opet dođu svirati negdje u blizinu, sigurno ću ih otići poslušati.

Rekoh, prije 5 dana nisam niti znao za američki bend The Pharmacy. Sada ih već par dana slušam svakodnevno po par puta.

dario jazbec hrvatin // 22/10/2010

Do zaposlitve tudi z več lastne samoiniciative - Večer, 21.10.2010

Do zaposlitve tudi z več lastne samoiniciative

Na javni debati Delo za mlade! v Kulturnem centru Pekarna opozorili na težave zaposlovanja mladih

(Marko Vanovšek)

Za uspešen nastop na trgu dela morajo mladi premagati lastni strah in postati bolj samozavestni.

"Mladi se z vstopom na trg dela soočajo z velikimi izzivi. Ni več dela za nedoločen čas, so samo še projekti. V poplavi vseh informacij ne vedo, na koga se obrniti," je na javni debati Delo za mlade! v Kulturnem centru Pekarna izpostavila Petra Aškerc, vodja projekta. To je bil šesti izmed 25 lokalnih dogodkov v okviru nacionalnega projekta, ki ga v sodelovanju z mladinskimi centri (v Mariboru je to Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka) in s podporo programa Mladi v akciji izvaja Zavod Mladinska mreža MaMa. "Cilj lokalnih dogodkov je, da se med mladimi, podpornimi institucijami in tistimi, ki imajo podjetniško žilico in so že uspeli, ustvarijo povezave. Je priložnost za izmenjavo mnenj in novih energij," je namen srečanja opisala Aškerčeva.

Premalo praktičnega znanja

V nekaj več kot štiriurnem razpravljanju so tako predstavniki gospodarstva iz Območne obrtne zbornice Maribor, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje, Zavoda PIP ("Pravo informacija pomoč"), mentorica programa Projektno učenje za mlajše odrasle kot tudi mladinski delavci, dijaki, študenti in iskalci zaposlitve v obliki "diskusijske kavarne" iskali konstruktivne rešitve za izboljšanje razmer v lokalnih okoljih.

Izzivi, ki so jih izpostavili, so med drugim premalo praktičnega znanja na fakultetah in srednjih šolah, težja zaposljivost mladih z družboslovno študijsko usmeritvijo, premajhna pripravljenost mladih prilagajanju trgu dela, premalo samoiniciative posameznikov, etična diskriminacija pri iskanju zaposlitve ... Po dokaj umirjenem razpravljanju v treh skupinah so nato prišli do bolj ali manj konkretnih rešitev. "Posameznik mora sam poskrbeti, da si pridobi različne izkušnje, na primer kot prostovoljec v tujini, z delom preko študentskega servisa, pripravništvom, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje bi lahko glede etične diskriminacije ter diskriminacije gluhih in naglušnih izvajal na primer program javnih del za še bolj raznolike ciljne skupine, vsi pa se strinjamo tudi, da bi moralo biti še več neformalnih srečanj v Pekarni," je predloge naštela Aškerčeva.

26-odstotna brezposelnost mladih

Brezposelnost mladih je, kot kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje Maribor, dokaj visoka. Od vseh brezposelnih v Mariboru jih je kar 26 odstotkov starih do 30 let, v Sloveniji pa je ta številka za odstotek nižja. "Število vseh mladih, ki so se letos prijavili na zavod, je 3630, od teh je bilo 909 iskalcev prve zaposlitve. To je kar visoka številka, vendar se jih je po drugi strani v prvih devetih mesecih letošnjega leta zaposlilo 3792, prvič 2054," je optimistična Vesna Strniša, svetovalka na Zavodu za zaposlovanje v Mariboru.

Poleg vseh drugih težav, ki so jih omenili na razpravi, je izpostavila strah kot enega izmed vzrokov, če ne kar najpogostejšega, da mladi ostanejo brez zaposlitve. "V naši skupini smo se pogovarjali o tem, kako predstaviti samega sebe. V ozadju je neki strah, da moraš nekam iti, nekaj spremeniti, se javno predstaviti. Mladi morajo premagati lastni strah, ki je njihov največji sovražnik, in postati bolj samozavestni. Tako jih bo tudi delodajalec dojel drugače. Spremeniti se mora torej notranja energija mladih, dobiti morajo občutek zadovoljstva ob delu," je še dejala Strniševa.

JASMINA ZAVRŠNIK

Nekaj primerov - Dnevnik, 16.10.2010

sobotna kloaka

Nekaj primerov

Pop/Kultura - sobota, 16.10.2010 Tekst: Igor Bašin

Začnimo se pogovarjati o razcvetu domače scene, je bil klic streznitve na prvem javnem pogovoru Aktiva poslušalcev v klubu Cankarjevega doma ob razgreti debati o slovenski glasbi in kvotah prejšnji torek. Izdihnil ga je Mitja Hlupič z MARŠ, ki je kot dokaze vročega utripa navedel produkcijo ljubljanskega Radia Študent, in sicer Klubski maraton, ki je pravkar v teku, in namignil še na druge pobude po vsej domovini, ki jih (osrednji) mediji malomarno spregledujejo.

MIKK v Murski Soboti, Ambasada v Beltincih, MKK v Črnomlju, Gustaf v Mariboru, Kotlovnica v Kamniku, pri Breclju v Kopru, Hiša kulture v Pivki, Bazen v Kranju. Tudi v Zagorju so dobili svoj mladinski center, v Novem mestu je nadvse aktiven Sokolski dom. Spisek potencialov se nadaljuje in ni kratek. Čez dvajset let si bo aktualna generacija bendov in kulturnih aktivistov brez težav postavila spomenik.

Ilirskobistriški MKNŽ, ki nosi zlato medaljo za zasluge, da je bila Slovenija v devetdesetih letih na evropskem klubskem zemljevidu radikalnih rokovskih tokov, je dolgoletno tradicijo kluba nadgradil s festivaloma lokalne scene, na katerih je nova generacija skupin pokazala zobe. Na drugem koncu se je alternativno Prekmurje dobro organiziralo s Prekmurje Noise Conspiracy, eden njegovih vidnih podaljškov je danes produkcija God Bless This Mess. Vedno večji in aktivnejši kolektiv Cheap Tunes nocoj prireja v kamniški Kotlarni koncert mariborskih zasedb Coma Stereo in Nina Bulatovix, v kranjskem Subartu pa nocoj nastopajo indie rokerji Barely Modern in Martin Ramoveš Band. Med domačimi klubi, ki spodbujajo lokalno udejstvovanje, je Metulj v Bistrici ob Sotli, ki je v petnajstih letih obrodil sadove in mlade rodove bendov. Kompilacija Urok je eden od njegovih dokumentov. Podobno vrednost ima Obalna pašteta 2008, ki je zaobjela skupine, zbrane okoli izolskega Shoto kluba, zaprtje katerega je usodno vplivalo na mrtvilo na Obali.

Klubi pripomorejo k razbijanju miru v domačem kraju in k oživitvi aktivnosti, pa naj bodo to igranje v bendu, pisanje recenzij, fotografiranje, didžejanje, organiziranje koncerta, delo tonskega mojstra ali producenta. Klubi so bili in bodo stičišča in shajališča. So prevodnik ljudi, idej, glasbenih aktov in so ob bendih ključni spodbujevalnik razcveta.

V začetku oktobra je po naših klubih krožila karavana londonske založbe Catapulte Records s skupinama Guess What in Orchestre Du Mont-Plaisant. V Menzi pri koritu je bil izpeljan tudi projekt In-box, s katerim Andrea Pirovana postavlja repliko utesnjenega kletnega prostora v Londonu, v katerem omenjena založba prireja koncerte. Cilj projekta je bil prenesti londonsko stvarnost v Ljubljano in opozoriti, v kako dobrih pogojih se živi in ustvarja pri nas, v naši metropoli.

Čez deset dni prihaja v isto Menzo karavana skupin iz Los Angelesa. Ob koncertnih znancih Red Sparowes se bomo soočili še z zasedbama No Age in Abe Vigoda. Po Health bo to novo srečanje z liki kluba The Smell, ki velja za talilni lonec aktualne neodvisne rokovske scene v Los Angelesu in je zgled več, kako neprecenljivi so realni prostori drugačnosti. Tako kot ni scene brez bendov in občinstva, je ni brez klubov, ki ponudijo streho nad glavo in zavetje ter so poligon akcije.

Zaposljivost mladih v Mariboru - Toti Maribor, 13.10.2010

Mladinski informacijsko-svetovalni center (MISC) INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže, je v sodelovanju z Mrežo MaMa pripravila debato o zaposljivosti in zaposljenosti mladih do 30. leta v Mariboru.

Debata je potekala v okviru projekta Delo za mlade! “Delo za mlade! je nacionalni projekt, ki ga Mladinska mreža MaMa organizira v sodelovanju z mladinskimi centri po vsej Sloveniji. Namen projekta je, da se na lokalnih nivojih definirajo izzivi in da se poiščejo konkretne rešitve in začrtajo konkretni koraki, ki jih bodo mladi storili do nacionalnega dogodka, ki se bo odvil v drugi polovici januarja 2011,” je povedala Petra Aškerc, vodja projekta Delo za mlade!

Debata o zaposlovanju mladih je potekala v sproščenem vzdušju (Foto: Sašo Branilovič)

Ena izmed rešitev za trenutno stanje na področju zaposlovanja mladih je večja fleksibilnost. Vkolikor ne dobijo takoj zaposlitve na področju, za katerega so se izšolali, naj se zaposlijo na drugem in ob tem čakajo svojo priložnost. Druga izmed možnih rešitev je neformalno izobraževanje. “Mladi se predvsem srečujejo s pomanjkanjem delovnih izkušenj, zaradi česar morda niso toliko zanimivi za delodajalce, medtem ko po drugi strani delodajalci nimajo dovolj časa, da mlade usposobijo za določeno delovno mesto. Mladi so poleg rednega izobraževanja zainteresirani za neformalno učenje, kar pripomore k pridobitvi določene zaposlitve,” pojasnjuje Mojca Kos z Zavoda za zaposlovanje Maribor.

Po statističnih podatkih je v Mariboru brez zaposlitve okrog 3.700 ljudi, mlajših od 30 let. V največji meri se z brezposelnostjo soočajo gimnazijski maturanti, velika brezposelnost pa je tudi pri diplomantih s področja vzgoje in izobraževanja ter ekonomije in prava.

Mariborčani o »svojem festivalu« - Sigledal (Bilten borštnikovega festivala 2010)

Mariborčani o »svojem festivalu«

Replike, Sodelovanja, Festival Borštnikovo srečanje, 14. oktober 2010. Avtor: Nika Arhar, SiGledal

Ali je pomembno, da Festival Borštnikovo srečanje poteka v Mariboru? Kaj prinese mestu?

foto www.sxc.hu

Ko so ravnatelji slovenskih poklicnih gledališč v 60-ih razpravljali o ustanovitvi srečanja slovenskih poklicnih gledališč, je bila prostorska umestitev srečanja posebno vprašljiva. Festival Borštnikovo srečanje (FBS), ob ustanovitvi imenovan Teden slovenske drame, so organizirali v Mariboru po zaslugi takratnega ravnatelja mariborske Drame Frana Žižka; v nekaj letih je srečanje pritegnilo mariborsko in okoliško občinstvo, se kasneje otreslo lokalnosti ter se do danes prelevilo v osrednji nacionalni gledališki festival.

Prvotni snovalci festivala so takole utemeljevali pomembnost umeščenosti festivala v Mariboru:

»In naj ostane v Mariboru, kjer bo lahko opravljalo pomembno nacionalno nalogo, zakaj važno je, da se enotnost in trdnost slovenskega kulturnega prostora manifestira ravno tukaj, na skrajni meji slovenstva.«
Josip Vidmar na sklepni prireditvi ob podelitvi Borštnikovih odličij, 1970, in v objavi Znamenito poslanstvo, Gledališki list SNG Maribor 1970/71, št. 6

»... smo slovenski gledališčniki preboječe praznovali ta praznik, v mestu, ki so ga stoletja nemško govoreči ljudje smatrali za svoje mesto, prvo trdnjavo svoje ekspanzije, trdnjavo, nemško ne samo po njenem gospodarskem, temveč tudi kulturnem, da, celo nacionalnem značaju.«

»Vendar misel o 'pomembni decentralizaciji' in 'brisanju ozkih lokalnih mej v kulturi', ki jo 'povzročamo' s 'Srečanji', ni naletela pri nekaterih slovenskih gledališčnikih na dober odmev. Želeli so namreč 'Srečanje' seliti iz mesta v mesto, vsako leto drugam …«
Branko Gombač: V novo desetletje, Gledališki list Borštnikovega srečanja 1976

»Borštnikova srečanja so v resnici kulturno preobrazila Maribor in dobršen del Slovenije, pa ne v smislu kulture za elito, marveč za vsakogar.«
Bruno Hartman: Ob jubileju BS (1966–1970–1980), Gledališki list Borštnikovega srečanja 1980

In če se po eni strani – kot pravijo in občutijo nekateri – Maribor izredno veseli festivala in ga ima za »svojega«, lahko ob raziskovanju zgodovine festivala najdemo mnoge polemike okoli njegovega štajerskega domovanja. Pogledi na pomen FBS za Maribor v sedanjem času nastajajo na drugačnih ozadjih kot ob začetkih festivala in zajemajo širšo problematiko »velikih« kulturnih dogodkov in posameznega mesta, kar je v Mariboru še kako aktualno glede na njegovo prihodnjo vlogo Evropske prestolnice kulture. V tem kontekstu je že lani na FBS potekal simpozij »Umetnost, kultura, mesto« o pojavu evropske kulturne prestolnice; kaj ta pojav prinese mestu, kako poseže v mesto, kako ga urbano spreminja itd.

Kaj pa o pomenu FBS za mesto Maribor menijo tamkajšnji prebivalci?

»Zelo pomembno se mi zdi, da je Borštnikovo srečanje v Mariboru. Na festival hodim že 45 let, vse od začetka. Prebivalci ga čutijo za svojega, verjetno, ker poteka že toliko časa; gre že za tradicijo. Je pa res, da se vseh teh prireditev udeležujejo isti ljudje. Ostali festivala verjetno ne poznajo.«

»Borštnikovo srečanje mora potekati v Mariboru, saj prispeva k dvigu kulture, posameznika in mesta na sploh. Mislim, da je tudi nek renome mesta, in prav je tako.«

»Sicer ne hodim na predstave, a mi je zelo všeč. Je dogodek v Mariboru, katerega je vredno obiskati.«

Nekoliko obširneje so svoje poglede pojasnili Mariborčani, ki delujejo tudi na področju kulture. Ob postavitvi FBS v širši kontekst mesta so izpostavili tudi problematiko uravnoteženosti različnih kulturnih praks in produkcijskih razmer:

Ali se ti zdi pomembno, da Boršnikovo srečanje poteka v Mariboru? Zakaj ja/ne? Kaj za mesto pomenijo takšni kulturni dogodki, kot jih prinaša na primer Borštnikovo srečanje ali naziv Evropska prestolnica kulture?

»Mislim, da je Boršnikovo srečanje vedno bilo in bo pomemben dogodek za Maribor, zato se mi zdi prav, da tradicija ostaja tukaj. Seveda se mesto samo tega premalo zaveda in se do njega obnaša zelo sramežljivo. Kot bi mu bil tuj. Morda bi ob tem pomislili, da si ga ne zasluži, ampak ravno zato je potrebno vztrajati. Ljubljana ima dovolj visoko koncentracijo vsakodnevnih kakovostnih in raznolikih kulturnih dogodkov. Večina mariborske publike je toge in se ne premakne iz svojih ustaljenih okvirov, razen če ji drugačno in neznano ni zapakirano v neko preverjeno formulo. Tudi zato je festival pomemben za Maribor. Festivali različnih vrst se mi zdijo na splošno zmeraj popestritev ustaljenega dogajanja, v družabnem in programskem smislu. O njihovem pomenu se ne smemo več spraševati. Borštnikovo je tradicija, je nuja, ki jo moramo vzpodbujati. Ta dva dogodka je težko primerjati, ker je EPK nepredstavljivo večji projekt in ne zajema samo kulturnega področja, ampak bi moral poskrbeti za socialno prebujenje celotne regije, ki bi vzpodbudila boljšo kulturo bivanja, ki bi se izražala tudi v kulturnih dogodkih.«

»Vsekakor se mi zdi zelo pomembno, da se kulturni dogodki dogajajo tudi izven ljubljanskega prostora, kar prispeva k decentralizaciji najbolj kulturno delujoče Ljubljane. Tako tudi druga slovenska mesta dobivajo priložnost za (iz)gradnjo kulturne identitete in premik v tej smeri. Seveda pa samo Boršnikovo srečanje ne bi smelo biti edini razlog širjenja kulture v Mariboru, saj se na ta način povzdiguje le elitno, visoko kulturo in pogosto zanemarja ali spregleda alternativne, sodobne umetniške prakse in dogodke, ki so zaradi tega tudi slabše (ali sploh ne) finančno podprte s strani občine. Enako tovrstne dogodke obravnavajo mediji in obiskovalci. Dogodek, kot je Boršnikovo srečanje, ima torej velik pomen za Maribor, a menim, da bi za sam naziv Evropske prestolnice kulture moralo mesto narediti mnogo več na programski shemi in nujno vključevati tudi kulturne dogodke, ki ne predstavljajo le s smetano okrašenih elitnih kulturnih dogodkov.«

Gregor Kosi, zavod Pekarna – magdalenske mreže: »Geografska lokacija je bistvena le v primeru, da dogodek pomeni doprinos k lokalnemu kontekstu, slednji pa se zame bere predvsem v razmerju in razpravah o pogojih produkcij(e): koliko javnih sredstev za kakšno opolnomočenje? Pomembnost umetnosti ne razbiram v imidžu mesta, temveč v kvaliteti lokalnih produkcij in javnih razprav, ki so s tem kakorkoli vzpodbujene. Na kratko: kaj Borštnik lahko pomeni v luči kulturnega razvoja mesta in kaj imajo od tega tisti z (naj)manj priložnostmi?

Mesto je umiranje v zadnjem vzdihljaju. Je lahko še lepše, večje ali barvitejše, vsekakor pa ostaja dejstvo, da se v njem bije poslednja tranzicijska bitka: kdo bo sprivatiziral še zadnje oaze javnega prostora in javnih sredstev. Vprašanje Borštniku in EPK-ju se glasi: kaj boste storili, da ne boste njegovi pogrebci?«

(Nika Arhar, SiGledal)

Zaposlovanje mladih - TV SLO; Dobro jutro

video prispevek na spodnjem linku:

http://tvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-2-del/ava2.84689281/

Šola za starše: kako pomagati otroku pri učenju - Večer, 12.10.2010

Šola za starše: kako pomagati otroku pri učenju

Mladinski informacijsko-svetovalni center (MISC) Infopeka v mesecu novembru pripravlja šolo za starše Kako pomagati otroku pri učenju, kjer bodo starši dobili nasvete, kako pomagati otroku naučiti se učiti. Seznanjeni bodo z različnimi tehnikami, nasveti, vajami za večjo zbranost, boljše pomnjenje, dobili bodo tudi osnovne informacije o možnih oblikah pomoči oziroma kje poiskati pomoč, ko otroka pestijo učne težave. Strokovnjakinja na tem področju Alenka Barbirič bo staršem razložila še, kako otroka motivirati za učenje. Za starše in skrbnike otrok med 6. in 15. letom starosti v Infopeki pred začetkom šole pripravljajo informativni sestanek, ki bo v četrtek, 4. novembra, ob 17. uri v prostorih MISC Infopeka na Trgu revolucije 9 v Mariboru.

Jasmina Cehnar

Posvet Delo za mlade - Nevladna.org, 15.10.2010

V sredo, 13. oktobra, smo se v Pekarni v Mariboru, udeležili posveta Delo za mlade. Organizatorji so želeli predstaviti poglede in izzive mladih na področju zaposlovanja in zaposljivosti ter pogled in delovanje strokovnjakov s tega področja na lokalni ravni.

Vabljeni so bili mladi, strokovnjaki s področja zaposlovanja, predstavniki delodajalcev (zbornic) in predstavnik Mestne občine Maribor s področja mladine in kulture.

Po nekaj uvidnih opisih položaja in izjavah mladih iskalcev prve zaposlitve, da jih izobrazbene institucije kjer so se šolali večinoma ne pripravljajo na iskanje zaposlitve in razmere na trgu, se je skozi pogovor izkazalo, da so glavne problemske točke sledeče:

- mladi iskalci zaposlitve ne dostopajo ali iščejo informacij o zaposlitvenih in kariernih možnostih
- mnogo (prvih) iskalcev zaposlitve samih ni pripravljeno narediti kaj dosti ob iskanje zaposlitve
- zanašanja iskalcev zaposlitve na javne institucije pomoči
- pomanjkanje iznajdljivosti iskalcev zaposlitve
- premalo samozavesti in samopromocije iskalcev zaposlitve
- pomanjkanje obvladovanja veščin nastopanja in samopromocije
- togost ali ukleščenost v ustaljene vzorce delovanja na zavoda za zaposlovanje
- togost delodajalcev, ki od iskalcev prvih zaposlitev zahtevajo delovne izkušnje
- nezanesljivost delodajalcev (izplačevanje plač ali prispevkov)
- kriza gospodarstva in podjetništva

Na debati je beseda nanesla tudi na prostovoljno delo, kot eno izmed možnosti za uspešnejše vključevanje mladih na trg dela. Zbrani so bili enotni, da opravljanje prostovoljnega dela mladim omogoča pridobivanje novih znanj, veščin in delovnih izkušenj, ki so lahko zelo koristne pri iskanju zaposlitve. Hkrati pa se mladi pripravljajo na samostojno življenje, prevzemanje različnih vlog in odgovornosti v življenju.

Pohvalno je, da se takšni tematski posveti organizirajo v sodelovanju z mladimi in v neformalnem okolju, kar bi morda bilo potrebno ponoviti in ohranjati, rezultate posvetov pa lokalno uporabiti. Malce je potrebno ošteti izvajalce, ki zmeraj niso ujeli srži debate, pa tudi moderiranje, ki je debato kdaj prekinilo v trenutku, ko je bila najbolj plodna. Verjamemo, da se bodo organizatorji v bodoče bolj potrudili in napake odpravili.

Debata Delo za mlade poteka po vsej Sloveniji, izvaja jo Mladinska mreža Mama, lokalni partner za Maribor pa je bila Infopeka.

Delo za mlade - Dostop.si, 14.10.2010

Delo za mlade

Javna debata na temo zaposljivosti

14.10.2010 13:26:10

Kako se lotiti iskanja prve zaposlitve? Je končana šola dovolj? Si se s temi vprašanji srečal tudi ti? Odgovore so mladi skupaj s predstavniki institucij skušali poiskati na javni debati, ki se je odvijala v Dvorani Gustaf.

Dijaki, študentje, absolventi, brezposelni, predstavniki raznih institucij, kot je Zavod za zaposlovanje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, Andragoški zavod Maribor, in mnogi drugi so se srečali na javni debati, ki so jo v okviru nacionalnega projekta Delo za mlade! organizirali Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka, Pekarna Magdalenske mreže in Mladinska mreža MaMa.

Javne debate se je udeležilo veliko mladih, kar nas lahko po eni strani preseneti, saj lahko z njihove strani v zadnjem času velikokrat zaznamo pasivnost. Tokrat so pokazali voljo in izrazili svoje strahove in želje na poti, ki jih še čaka ali pa je že potrkala na vrata, torej na poti iskanja zaposlitve, saj, kot vemo, brezposelnost vedno bolj narašča. V Evropi je 24% mladih do 30. leta brezposelnih.

Javna debata je potekala kot delo v skupinah, kjer so razmišljali o svojih izzivih in kasneje tudi o rešitvah. Dijaki in študentje so izpostavili, da tekom izobraževanja dobijo premalo praktičnega znanja, še vedno je preveč poudarka na teoriji. Poleg tega so povedali, da je zelo pomembno tudi neformalno izobraževanje, saj si s tem pridobiš dodatne kompetence in samozavest.

Predstavniki institucij so poudarili, da se je velikokrat potrebno prilagajati potrebam trga in pokazati samoiniciativnost. Brezposelni ne morejo pričakovati, da bo zavod skrbel za odrasle osebe, ampak morajo v prvi vrsti voljo in pobudo prevzeti sami. Dodali so še, da obstajata dve skrajnosti brezposelnih mladih: na eni strani so tisti, ki se jim ne ljubi delati, lenarijo, starši pa jim ob tem ščitijo hrbet, na drugi strani pa so tisti, ki imajo visoko izobrazbo, vendar ob njihovem zaposlovanju delodajalec stopi nazaj, saj se boji, da jim bo potrebno dati visoke plače.

Debate so se udeležili tudi predstavniki Romov, ki so izrazili, da si želijo delati, vendar velikokrat naletijo na negativen odziv zaradi tega, ker so Romi. Četudi napišejo prošnjo in so poklicani na razgovor, se vse konča, ko se oglasijo na kraju možne zaposlitve.

Skupaj so poiskali tudi rešitve, kaj bi lahko postorili za boljše zaposlitvene možnosti mladih. Med drugim so ugotovili, da bi bilo potrebnih več neformalnih srečanj, na katerih bi se govorilo o teh temah; več časa bi bilo potrebno vložiti v informiranje mladih o tem, kje si lahko pridobijo neformalno izobrazbo, in spodbujati bi bilo potrebno delodajalce, da bi omogočali drugačne oblike zaposlitve, kot je npr. praksa, kjer bi si mladi lahko nabrali praktične izkušnje in spoznali delovni proces.

Kako se bo projekt Delo za mlade! razvijal naprej bomo izvedeli v prihodnjih mesecih. Res pa je, da problem ni v mladih, ki pridejo na takšna srečanja, saj le-ti imajo voljo do dela. Težava je s tistimi, ki ostanejo doma in jih ne zanimajo niti take debate, kaj šele zaposlitev.

Postani prostovoljec - Toti Maribor, 12.10.2010

Objavljeno: 12.10.2010 , Avtor: Sašo Branilovič | |

MISC INFOPEKA bo tudi letos organizirala prostovoljsko delo mladih na številnih področjih in na številnih lokacijah v Mariboru.

Uvodni sestanek za vse, ki se bodo želeli spoznati s prostovoljstvom, bo v prostorih Mladinskega informacijsko – svetovalnega centra (MISC) INFOPEKA, Trg revolucije 9, v torek, 12. oktobra, ob 17. uri, medtem ko se bo usposabljanje za organizirano prostovoljsko delo pričelo v četrtek, 14. oktobra, prav tako ob 17 uri. Pri usposabljanju bodo prostovoljci spoznali etični kodeks prostovoljstva, značilnosti prostovoljstva, svoje pravice in odgovornosti, kakor tudi pravice in odgovornosti ljudi ter institucij, ki se jih prostovoljno delo kakorkoli dotika.

Ena od oblik prostovoljskega dela je tudi nudenje učne pomoči (Foto: Sašo Branilovič)

Kot pojasni Urška Breznik, mentorica prostovoljcev v MISC INFOPEKA, Pekarna Magdalenske mreže, prostovoljsko delo pod okriljem omenjenih institucij poteka že 12. leto zapored. Letos bo prostovoljsko delo obsegalo nudenje brezplačne učne pomoči, organizirana bo Pekarna dobiš – daš oziroma program za otroke in mladostnike s psihosocialnimi težavami, kot so osamljenost, pomanjkanje socialnih stikov, težave pri navezovanju stikov. Prav tako bo eden od programov prostovoljstva kritično informiranje, kjer gre za programe, ki učinkovito javno izpostavljajo problematike življenja mladih v sodobni družbi kot celoti ali v njihovem lokalnem okolju. “Tako je bil lani izveden projekt Maribajk, kjer so prostovoljci zbirali stara kolesa, jih popravili in kreativno pobarvali ter opremili z družbeno kritičnimi sporočili, nato pa za obrabnino v višini 2 evra oddajali prebivalcem Maribora in naključnim turistom,” pove Breznikova. Kot četrta dejavnost znotraj prostovoljskega dela pa bo pomoč pri izvajanju različnih delavnic na temo reševanja konfliktov, nasilja, diskriminacije za učence in dijake.

V Pekarni o delu za mlade - Večer, 13.10.2010

V Pekarni o delu za mlade

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v sodelovanju z Mrežo MaMa v okviru nacionalnega projekta Delo za mlade! prireja danes, v sredo, ob 13. uri v dvorani Gustaf v Kulturnem centru Pekarna za mlade, stare od 15 do 30 let, javno debato, ki bo odprla temo zaposljivosti in zaposlenosti mladih v Mariboru. Mladi, predstavniki gospodarstva in drugih pristojnih služb bodo skupaj iskali odgovore na izzive, s katerimi se sooča mlada populacija pri vstopu na trg dela. Javna debata je eden izmed 25 lokalnih dogodkov, ki bodo v mesecu septembru in oktobru v okviru nacionalnega projekta Delo za mlade! potekali po vsej Sloveniji. Ugotovitve lokalnih dogodkov bodo mladi predstavili relevantnim akterjem s področja zaposlovanja na nacionalnem dogodku v mesecu decembru.

Jasmina Cehnar

Garage Explosion 2010 - Radio Študent, 11.10.2010

Glasba RŠ - Recenzija
Garage Explosion Festival 2010!!!
Ponedeljek, 11. 10. 2010 13:15



V petek se je v mariborski Pekarni, natančneje v dvorani Gustaf odvijal že šesti rock'n'roll festival »Garage Explosion«. Več kot očitno je, da se je festival razvil v zrelo, dovršeno in močno rock'n'roll tvorbo, tako po formalni kot tudi po vsebinski plati. Predstavlja enega od najpomembnejših rock'n'roll dogodkov, ne samo v kontekstu Slovenije, temveč veliko širše ... (v celoti!)

GARAGE EXPLOSION 2010, 8. 10. 2010; Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor

* V petek se je v mariborski Pekarni, natančneje v dvorani Gustaf, odvijal že šesti rock'n'roll festival »Garage Explosion«. Več kot očitno je, da se je festival razvil v zrelo, dovršeno in močno rock'n'roll tvorbo, tako po formalni kot tudi po vsebinski plati. Predstavlja enega od najpomembnejših rock'n'roll dogodkov, ne samo v kontekstu Slovenije, temveč veliko širše. V Evropi je pravih rock festivalov z močnim in neoporečnim vsebinskim programom čedalje manj, tako da tudi zaradi tega »Garage Explosion« predstavlja enega od pomembnih ključev za razvoj tovrstne kulture. Odlična programska politika organizatorjev je tokrat poskrbela za pestro mednarodno udeležbo garažnih rockovskih bendov, z močnimi »headlinerji« The Morlocks na čelu. Velikemu entuziazmu vseh vpletenih se imamo zahvaliti, da ima Slovenija tako pomemben rockovski dogodek, ki je bil tokrat tudi zelo dobro obiskan.

Nepozaben večer se je pričel z logaškim triom Barely Modern. Mladi predstavniki novega vala slovenske rockovske scene si pridno nabirajo izkušnje na domačih rockovskih odrih. Po lanskoletni turneji v sklopu Klubskega maratona 09, so si nabrali dovolj samozavesti, da na odru delujejo neobremenjeno in sproščeno. Njihova izvedba je bila tudi tokrat povsem korektna, vendar ni uspela prebuditi zbrane publike. Nekatere njihove skladbe so bile tokrat pretirano razvlečene, če ne že kar predolge. Za otvoritev festivala bi si lahko omislili krajši nastop.

Publiko so uspeli razvneti šele Rečani My Buddy Moose. Njihovo pristno kombiniranje countryja, rythm & bluesa in rocka je bilo tudi tokrat izvedeno vrhunsko. Gre za izvrstne glasbenike, ki so tehnično izjemno podkovani, poleg tega imajo tudi dovršen odrski nastop. Njihova verzija tako imenovane »americane« ni namenjena zgolj strastnim rockerjem, temveč tudi širši publiki, ki jo hitro zapeljejo tudi zvoki njihove električne mandoline. My Buddy Moose so bili tudi tokrat odlični in če bi svoj nastop skrajšali vsaj za četrtino, bi lahko rekel, da so bili presežni. Na festivalu res ne bi bilo potrebno toliko časa vztrajati na odru.

Sledil je beograjski trio Šmajser, ki je predstavil pravo šolo tipičnega beograjskega »high energy rock'n'rolla«. Trio je zaznamovan z izjemno sproščenostjo in močno energijo. Kombinacija pristnega rock'n'rolla in »high energy« kitarskega pristopa, se je tokrat obnesla solidno. Zvočno bend ni bil najbolj prepričljiv. Basovske linije so pretirano zasenčile zvok kitare. Izvedbeno je ritem sekcija na trenutke celo šepala, tudi pevčev glas je deloval nekako utrujeno, toda to ni izničilo njihovega uživaškega pristopa, ki pa je v končni fazi bistvo rock'n'rolla. Šmajser imajo močno vsebino, ki jo bodo tehnično prav gotovo še izpilili v prihodnosti.

Angleško-slovenska naveza Nero Burns je tudi tokrat funkcionirala odlično. Takoj po Beograjčanih so zasedli mali stranski oder in nabrusili podplate zbrani množici. Trio zelo pristno kombinira žanre, kot so psychobilly, garažni rock in punk, v hedonistično rock'n'roll enoto, ki razvname še tako izbirčnega rokerja. To je seveda možno le z močno ritem sekcijo, ki je tudi tokrat delovala nezmotljivo, z odlično kitarsko izvedbo in super preprostimi rock'n'roll skladbami, ki imajo v sebi veliko srce in željo. Mene so najbolj navdušili z izvedbo skladbe »Missing Link«, ki je priklicala v spomin veliki duh Linka Wraya. Kljub temu da je bil zvok na malem odru nekoliko manj prodoren kot na velikem odru, so uspeli Nero Burns s svojo pristno energijo očarati zbrano množico. Bravo, Nero Burns. Vsekakor gre za zasedbo, ki bi si v slovenskem prostoru zaslužila več pozornosti.

Medtem so se na velikem odru že pripravili izjemni The Morlocks. Zelo dobra je bila odločitev organizatorjev, da so za »headlinerje« festivala izbrali kultno zasedbo, ki je na sceni prisotna že vse od sredine osemdesetih let. S tako močno zasedbo je festival definitivno pridobil pomembnost in nakazal velike potenciale za prihodnost.

The Morlocks so izjemno nevaren bend in tega ne omenjam prvič. Fantje so to dokazali tudi s svojim nastopom na »Garage Explosion«. To je bend, ki si upa. Predrzno je namreč izbrati velike klasike Chess Records, izdati album s samimi obdelavami le teh in se odpraviti na evropsko turnejo. To si upajo le neustrašni. Koncert bi bil lahko v izvedbi nekega drugega benda čista polomija, toda v primeru The Morlocks imamo opraviti z velemojstri garažnega rocka. Čeprav so tokrat odigrali le peščico avtorskih skladb, to niti za trenutek ni izničilo njihovega nastopa. Blesteli so od prvega akorda dalje. Ritem sekcija bobnarja Markyja Arnolda in super basista Joea Balute je funkcionirala izjemno naoljeno in suvereno. Zanimiva kitarska kombinacija Lennyja Popsa in Nicolasa Jodoina je bila sicer zaznamovana z nekoliko tanjšim zvokom, kot bi človek pričakoval, vendar je bila dinamika skladb izjemno dodelana. Tipi so uspeli prehajati med posameznimi eksplozivnimi deli v impresivnejše, skorajda psihedelične momente izjemno sproščeno in do takta natančno. Leighton Koizumi je pravi »frontman« z izjemno karizmo, energičnim nastopom in izdelano vokalno interpretacijo. Odigrali so praktično celoten album »The Morlocks Play Chess« in to s takšnim bliščem, da mi je enostavno vzelo sapo. Na odru fantje funkcionirajo še veliko bolje kot v studiu. To je pravi garažno rockovski bend in to velik bend. Pogosto se v medijih zlorablja kontekst garažnega rocka in The Morlocks so pravi odgovor vsem tistim, ki nimajo natančne predstave, kaj naj bi ta glasbeni slog zajemal. To je glasbeni izraz, ki se nesramežljivo spogleduje s tradicijo, vendar ji dodaja svoj uporniški, svobodomiselni glasbeni naboj. Ko je ta kombinacija izvedena tehnično dovršeno in zvočno prebojno, imamo lahko samo enostaven zaključek: to so The Morlocks. To je bila čista rock'n'roll eksplozija, nad katero sem bil prijetno presenečen.

Nič manj me niso presenetili DMT iz Novega Sada. Videl sem jih slabih deset let nazaj in tudi takrat je bil trio našpičen in pravi, vendar je deloval še vedno nekako šolsko. Kombinacija Ramonesov, New Bomb Turks in Devil Dogs jim je bila v krvi, seveda z značilnim srbskim svobodomiselnim pristopom, toda tokratni nastop je bil še nadgradnja tistega izpred desetih let. Na malem odru dvorane Gustaf so uprizorili jedrnat in strasten rock'n'roll koncert, ki mu težko očitamo karkoli. To je bil visoko oktanski rock'n'roll v najboljši možni izvedbi. Super kitarske vragolije, dovršena kombinacija basa in bobnov, ter izjemna ekspresivna vokalna interpretacija so temeljne lastnosti njihovega petkovega nastopa.

V poznih jutranjih urah so festival do konca pripeljali domači Diego, ki so bili tokrat solidni, vendar njihov zvok ni bil najboljši. No, dejstvo je, da so bila ušesa že utrujena od super doze sodobnega, pristnega in neuklonljivega rock'n'rolla. Tokratna izvedba festivala »Garage Explosion« si zasluži presežno oceno.

Na »Garage Explosion« je užival Brane Škerjanc.

Vse se je začelo v garaži! - Dostop.si, 09.10.2010

Vse se je začelo v garaži!

Tudi rock'n'roll.

9.10.2010 20:11:15

Darwin je govoril o evolucijski teoriji, včeraj, ki je nosil ime petek in številke 8.10.2010, so v Gustafu (Pekarna) šli še veliko dlje, pravzaprav na čisti začetek – v garažo.

Seveda ne govorim o nastanku človeške vrste, ampak po najboljšem izumu, ki ga premore ta pokvarjen svet – rock'n'roll! Že samo ime festivala Garage Explosion, nam da jasno vedeti, da smo preučevali tisto najbolj pristno in meni najbolj ljubo obliko rock'n'rolla, garažni rock'n'roll, katerega korenine segajo daleč nazaj v leto 1963, ko je postal popularen v Ameriki in Kanadi, čeprav takrat še ni bil uradno priznan, kot ločen glasbeni žanr, zato tudi ni nosil posebnega imena. Šele v poznih sedemdesetih je nekaj glasbenih kritikov v tem žanru prepoznalo povezanost s punkom, ki se je takrat preigraval le po garažah in zakotnih klubih. Tako je ta nova, bolj surova in udarna zvrst rock'n'rolla končno dobila ime – garažni rock'n'roll, ki bi po neki teoriji lahko veljal za jedro vsega, saj je veliko dobre glasbe in bendov nastalo prav v garažah.

In ker je evolucijo najbolje preučevati v njenem naravnem okolju je bila dvorana Gustaf v Pekarni več kot odlično prizorišče za takšen festival. Pravzaprav je letošnji festival, ki je že šesti po vrsti, ponudil največ doslej. Kot »glavni garažisti« večera so namreč nastopili The Morlocks iz Los Angelesa, po Darwinovi teoriji klasični enoceličarji, ki veljajo že skoraj za utelešenje, legendo garažnega punka. Od njenih prvotnih članov deluje le še frontman Leighton Koizumi, a tudi ta zasedba ima za sabo že dobrih deset let neumornega koncertiranja in dve izdani plošči. Leta 2007 je izšla avtorska »Easy Listening Fot The Underachiever,« tokratni nastop na festivalu pa sledi pravkar izdani »The Morlocks Play Chess,« na kateri so The Morlocks priredili dvanajst klasikov založbe Chess Records iz Chicaga, ki je v petdesetih letih 20. stoletja izdajala plošče bluesovskih in rockovskih velikanov, kot so Chuck Berry, Bo Didley ali pa Howlin' Wolf. The Morlocks so tako na najboljši možen način izkazali spoštovanje do nekaj najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini rock'n'rolla, zimzelenčkom na plošči pa nadeli svežo in še udarnejšo podobo, ob kateri zasrbi v petah. Srbeče pete sem ob njihovem nastopu le stežka kotroliral, saj se zaradi želje po čim boljših koncertih fotografijah nisem smel preveč poplesavat.

Frontman Leighton, ki je mešanica Joeya Ramonea in Micka Jaggerja je oder izkoristil za izvedbo udarnega rock'n'rolla v popolnem transu, kar je množico pod odrom še dodatno podžigalo. Zanimivo je, da so tudi pri nas začeli uporabljati politiko iz tujine in »glavni« bend večera na oder napotili v drugi polovici festivala in ne čisto na koncu. To vidim, kot dobrodošlo spremembo, saj si na večjih festivalih, kjer nastopa veliko bendov, na koncu že pošteno zmatran in nikakor ne moreš več tako uživati, kot uro ali dve nazaj. Pravzaprav se je v drugi polovici zame in moj okus, festival šele prav začel.

Pred očeti garažnega rock'n'rolla so nastopili še Barley Modern (Slo), Šmajser (Srb), My Buddy Moose (Hr) in Nero Burns (VB/Slo), ki so svojo pristnost in totalen »undeground« dokazali z nastopom na posebnem stranskem odru, ki to sploh ni bil, saj je skupina igrala, kar med množico. To je bilo naravnost fantastično, saj ti je njihov »voodootrashabillybeatpsychosisdeathrayrocknroll« (lažjo predstavo - gre za prepletanje vplivov punkabillya 50-ih, garažnega punka 60-ih in punk rocka 70-ih) zlezel pod naježeno kožo, ki se je počutila kot del benda…seveda ji je sledil tudi um.

Zelo so me navdušili tudi DMT iz Novega Sada, ki delujejo že petnajst let. Nastopili so za legendarnimi The Morlocks, prav tako na stranskem odru med publiko in nam v ušesa izstrelil oster rock'n'roll v srbskem jeziku, dozorelim pod vplivom Ramones, New Bomb Turks in The Devil Dogs. Navdušen, da je festival šele v drugi polovici ponudil oster, udaren in neusmiljen rock'n'roll, sem čakal še na zadnje dejanje evolucije rock'n'rolla, ilirskobistrške Diego, ki ob celjskih God Damn It Boys veljajo za enega največjih upov mlajše rockovske scene v Sloveniji, pa čeprav s prekinitvami delujejo že vse od leta 2006. Gre za skupino, ki praktično živi in diha v legendarnem klubu MKNŽ, zato je zrelost njenega glasbenega ustvarjanja nedvomno tudi posledica bogatih izkušenj in neprecenljivega stalnega stika z najboljšim, kar se potika po svetovnem rock'n'roll podzemlju. Fantje so z umazanim punk'n'rollom zaključili festival, ki ga morda v »Kanglerjevi« prenovljeni Pekarni ne bo več. Si predstavljate festival garažnega rock'n'rolla v sterilno čisti, zastekljeni stavbi s sveže pleskanimi belimi stenami? Jaz ne!



Matej REGENT

Matej REGENT

Festival garažne glasbe - 7Dni, 06.10.2010

Zakaj Garage Explosion, 7Dni, 06.10.2010

Infopeka znova novači prostovoljce - Večer, 08.10.2010

Infopeka znova novači prostovoljce

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka Pekarna-magdalenske mreže v novem šolskem in študijskem letu dijake, študente, zaposlene in brezposelne mlade vabi k opravljanju organiziranega prostovoljskega dela mladih za mlade. Leto 2011 je Evropska komisija določila za Evropsko leto prostovoljstva s sloganom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Bodoče prostovoljke in prostovoljci lahko v MISC Infopeka k spremembi na bolje prispevajo z nudenjem brezplačne učne pomoči vrstnikom, z aktivnim in ustvarjalnim preživljanjem prostega časa z mladimi z manj priložnostmi, kritičnim informiranjem ali pomočjo pri izvajanju preventivnih delavnic za učence in dijake. Uvodno srečanje bo v torek, 12. oktobra, ob 17. uri v prostorih MISC Infopeka na Trgu revolucije 9. Usposabljanje za organizirano prostovoljsko delo se prične v četrtek, 14. oktobra, ob 17. uri.

Jasmina Cehnar

Zakon o prostovoljstvu bo končno ugledal luč sveta - Nevladna, oktober 2010

THE MORLOCKS: The Morlocks Play Chess - Radio Študent, 03.10.2010

THE MORLOCKS: The Morlocks Play Chess (Popantipop, 2010)
Nedelja, 3. 10. 2010



The Morlocks so kultna prikazen neodvisnega garažnega rock'n'rolla, ki z vmesnimi prekinitvami deluje vse od sredine osemdesetih let. San Diego je njihovo rodno mesto, toda resnično so prodrli v Los Angelesu, daljnega leta 1984, s svojim surovim garažnim rockom. Letošnjega leta so The Morlocks ponovno usekali, morda še bolj neprilagojeno kot kdajkoli v preteklosti. Spravili so se kar nad velike klasike iz arhivov legendarne založbe Chess Records. (v celoti!)
* The Morlocks so kultna prikazen neodvisnega garažnega rock'n'rolla, ki z vmesnimi prekinitvami deluje vse od sredine osemdesetih let. San Diego je njihovo rodno mesto, toda resnično so prodrli v Los Angelesu daljnega leta 1984 s svojim surovim garažnim rockom. Dokazali so se kot izvrstna »underground« koncertna atrakcija, nikoli pa niso dali veliko na zvočno kvaliteto svojih albumov.

Pri Midnigt Records so leta 1985 izdali svoj prvenec, mini L.P. »Emerge«. Po prvencu so se iz San Diega preselili v San Francisco, kjer je izšel njihov drugi album, in to kar pri legendarni založbi Epitaph Records. To je bil koncertni album iz leta 1987 z naslovom »Submerged Alive«. Leta 1987 je že prišlo do nesoglasij v zasedbi, tako da je basist Jeff Lucas zapustil bend. Tom Clarke, Mark Mullen, Ted Friedman in osrednja osebnost, pevec Leighton Koizumi, so uspeli med razpadanjem zasedbe posneti še nekaj posnetkov, ki so izšli na dveh posthumnih 7'' albumih. Leta 1991 se je izkazal Zdenko Franjić in pri svoji založbi »Listen Loudest« izdal koncertni album »Wake Me When I'm Dead«. Zatem so The Morlocks ponovno nekako poniknili v globoko podzemlje, vse do leta 1997, ko je izšel album »Uglier Than You'll Ever Be«, in to pri založbi Voxx. To naj bi bil tudi njihov zadnji album, toda po tem, ko je leta 1999 španski Spin Magazine objavil, da naj bi vodja The Morlocks, Leighton Koizumi, umrl za posledicami »overdosea«, se je v resnici dogajalo vse kaj drugega. Res je sicer, da je bil kar nekaj let v zaporu, toda takoj, ko so ga izpustili, je ustanovil nove The Morlocks. Zasedba je bila povsem spremenjena: ob Leigthonu Koizumi je Bobby Bones pristal na kitari, Lenny Pops na drugi kitari, Nick »The Canadian« na basu in Makry na bobnih. Sledile so koncertne turneje, ki so bile pogoste tudi v Evropi, leta 2008 pa album »Easy Listening For The Underachiever«. S svojim brezkompromisnim, robustnim in podivjanim kitarskim zvokom so skozi leta postali veliki ljubljenci v podzemlju garažnega rock'n'rolla.

Letos so The Morlocks ponovno usekali, morda še bolj neprilagojeno kot kdajkoli v preteklosti. Izdali so album samih obdelav, ki jih predstavljamo v današnji oddaji. In to kakšnih obdelav! Spravili so se kar nad velike klasike iz arhivov legendarne založbe Chess Records. The Morlocks si resnično upajo. Obdelovanje velikih mojstrov, kot so Bo Diddley, Sonny Boy Williamson, Howlin' Wolf, John Lee Hooker, Chuck Berry in drugi, bi lahko že samo po sebi pomenilo nič drugega kot glasbeni samomor. To se ne zgodi v primeru The Morlocks. Na albumu imamo zbranih 12 čistih blues in rock'n'roll klasik, vendar odigrane so tako divje in nepredvidljivo, da poslušalcem ne bo dolgčas niti za trenutek. Od prvih taktov Diddleyeve mojstrovine »I'm A Man«, preko Williamsove »Help Me« in Wolfove »Killing Floor«, vse do Hookerjeve »Boom Boom« in Berryjeve »Promised Land« The Morlocks ne popuščajo. Surov kitarski zvok je podkrepljen z neutrudljivim Koizumijevim glasom, ki se pogosto prepusti nevarnim vzklikom in krikom. Produkcija je v primerjavi z ostalimi albumi The Morlocks prav bleščeča. Album »The Morlocks Play Chess« zveni resnično nevarno in The Morlocks so nevaren bend, ki združuje svojo surovost, moč in neoporečnost z mojstrstvom starih očakov bluesa in rock'n'rolla. V dobre pol ure prevetrijo zgodovino založbe Chess Records in zaključijo na moč veseljaško, s skladbo »Back In The U.S.A.«. Nad takšno izvedbo se verjetno ne bi pretirano zmrdoval niti veliki Chuck Berry. The Morlocks so izvrsten primer garažnega rocka, ki zveni prepričljivo in še kako aktualno, saj s svojim zadnjim albumom dokažejo, kako lahko klasične skladbe interpretirajo na povsem samosvoj način. V njihovem primeru ne moremo govoriti o golih predelavah skladb. V klasike so vnesli povsem svoj duh, ki je lasten le njim. To so The Morlocks v najboljši možni izvedbi, kljub temu da ne igrajo svojih skladb in prav zato lahko temu albumu pripišemo presežno oceno.
V živo boste lahko The Morlocks preverili 8. oktobra na že šestem festivalu »Garage Explosion«, ki se bo odvijal v mariborski Pekarni. Velja opozoriti, da so The Morlocks še veliko bolj divji in prepričljivi v živo kot na studijskih posnetkih, zato prihodnji vikend ne zamudite super priložnosti za dober rock'n'roll.

pripravil Brane Škerjanc

Internacionalno - 02.10.2010

Internacionalno

Pop/Kultura - sobota, 02.10.2010 Tekst: Igor Bašin

Po kongresu glasbenikov in odzivih nanj se je situacija sumljivo umirila. Ni več novic o poteku kakšnih prelomnih sestankov in dogovorov o kvotah glasbe, tudi mediji ne pogrevajo debate.

V torek jo bo zapapriciral in podpihnil Aktiv glasbenih poslušalcev z javnim pogovorom Vaši poslušalci godejo in razpravljajo v Klubu Cankarjevega doma ob 18.30, pred koncertom norveško-švedskega jazzovskega monstruma The Thing z japonskim avantkitaristom Otomom Yoshihidejem.

Nasploh se nam v naslednjih tednih obetajo izzivalni koncerti: Jose Carreras, Goldfrapp, Grinderman, Leonard Cohen, Stereo Total, Tweak Bird, Dub Trio, No Age, White Lies, Skip McDonald in Daby Toure. Napovedi do konca leta so obetavne, vendar kljub raznorodnosti in polnim koncertnim napovednikom še vedno prihaja na uho neargumentirano in nedojemljivo jamranje naših glasbenikov pa tudi poslušalcev, da ni pravih koncertov, da se nič ne dogaja. Da ni scene. Da mlade skupine nimajo kje igrati.

Morda bi lahko vzeli v roko knjigo Alternativa na margini, ki je izšla letos spomladi, ko je belokranjski klub MKK v Črnomlju upihnil dvajseto svečko. Na koncu knjige je namreč zemljevid koncertnih prizorišč, kjer se je odvil Klubski maraton leta 2004. Letos se odvija že deseti maraton in nove domače glasbene sile (God Damn It, Boys!, Stojan Kneževič, Spock Studios, Sportbilly krši embargo, Errorist in It’s Everyone’s Else) bodo v mesecu in pol zaobjele skoraj trideset klubov po Sloveniji. Vsak izmed njih bo v tem času nastopil desetkrat, kar je za mlade izvajalce več kot dobrodošla mala šola rokenrola. Pozitivne točke si letošnji maraton Radia Študent posebej zasluži zaradi pravočasnega izida kompilacije izbrancev, ki je že dosegljiva na njihovih nastopih, in za plakat z zemljevidom podzemnih kanalov in križišč našega klubovja, ki se prav tako nudi kot pomagalo še neafirmiranim in neiznajdljivim skupinam za vstop na sceno.

Lanski maratonci in ena nadobudnejših neorockovskih skupin pri nas Barely Modern in punkrockovski maratonci iz leta 2007 Diego pa se bodo v petek, 8. oktobra, postavili na oder dvorane Gustaf mariborske Pekarne, kjer bo potekal že šesti Garage Explosion. S sestrskim FV festivalom tvori jedro aktualne garažnorockovske scene pri nas. Unija soorganizatorjev tega dogodka, ki bo v soboto doživel še "after-party" v ilirskobistriškem MKNŽ, je oblika tvornega sodelovanja (garažno)rockovske skupnosti. Poudarjena pripadnost in slogovna profiliranost podčrtujeta bazičnost programskih smernic vsakoletnega dogodka, ki je v prvi vrsti namenjen srečanju, povezovanju in prijateljevanju akterjev in akterk ter vzdrževanju in širjenju te scene. Ob omenjenih "domačinih" in v Prekmurje priseljeni mednarodni zasedbi Nero Burns so letošnji gostje še aduti srbske garažnopunkrockovske scene, DMT in Šmajser, ter z americano zastrupljena zasedba My Buddy Moose iz Kvarnerja. Glavna zvezda festivala bo kalifornijska garažna skupina Morlocks, ki ima znotraj garažnorockovske subkulture kultni renome že od konca osemdesetih let. Tokratna garažna eksplozija je še en namig več, da glasba ne vzdrži ujetosti v nacionalne ali državne okvirje, ampak sili čez planke. Sili v svet. Sili v soočenje, kdo koliko res velja.

Glasbeni veliki pok - Utrip, 01.10.2010

Explozija garažnega rocka v Pekarni - 7 Dni, 29.09.2010