sreda, september 22, 2010
(Ne tako zelo) Fiktivne situacije - Večer, 21.09.2010
(Ne tako zelo) Fiktivne situacije
Festival sodobnega plesa Nagib, intermedijski performans treh mladih slovenskih umetnikov
Festival sodobnega plesa Nagib, intermedijski performans treh mladih slovenskih umetnikov
Umetnica skozi izgovarjanje že gotove vsebine metaforično predstavlja umetnikov položaj.
V okviru 6. mednarodnega festivala sodobnega plesa Nagib, se je bil v sredo, 15. septembra, v dvorani Gustav v Kulturnem centru Pekarna uprizorjen performans treh sicer samostojno delujočih umetnikov, naslovljen Fiktivne situacije IV.
Tina Valentan se ukvarja s sodobnim plesom, ustanovitelj Inštituta za Raziskovanje Zvočnih Umetnosti (IRZU) Miha Ciglar je skladatelj, medtem ko Nika Autor deluje kot sodobna vizualna umetnica.
Performans se izvaja četrtič. Ob vsaki novi izvedbi, pravzaprav kar nadgradnji projekta Fiktivne situacije iz leta 2008 ga umetniki tudi delno drugače naslovijo, oštevilčijo. S tem še zaostrijo, poudarijo performativno; spremenljivo in nepredvidljivo razsežnost tovrstnega "umetniškega medija", ki ob vsaki novi uprizoritvi lahko prinaša radikalno drugačno izvedbo in izkušnjo.
Avtorji naj bi v performansu raziskovali financiranje kulture in umetnosti s strani raznih evropskih organizacij in fundacij, ki podpirajo (tj. financirajo) le projekte v skladu z ideologijo in politiko Evropske unije. Posledično naj bi umetniki bili prisiljeni prilagajati svoje vsebine tistim, ki se (očitno) privilegirajo.
Znotraj performansa umetnica skozi izgovarjanje že izgotovljene vsebine metaforično predstavlja umetnikov položaj. Na odru je tako performerka (Valentan) postavljena v sredino v sedeč položaj, na obeh straneh pa njenim telesnim gibom s sliko (videom) in zvokom sledita Autorjeva in Ciglar. Valentanova je opremljena s kamero, ki na platno za njo predvaja bližnji posnetek njenega obraza, tako da je njena obrazna mimika natančno vidna. Njeno odpiranje ust sproža zvok/govor, ki pa je vnaprej posnet, njene besede so tako pred-determinirane. Posnetek govorjenega bere iz razpisne direktive za subvencioniranje umetniških projektov. Valentanova lahko sicer s premikanjem oči modulira zvok, s čimer ji je dana minimalna mera svobode (lastnega, subjektivnega) izražanja.
Nekako sredi dogajanja se performerka, po tem ko je snela kamero, povzpne na stol ter v nekakšnem otroško-otročjem položaju med "lovljenjem pozornosti" previsokega mikrofona, poskuša priti do "lastne" besede. Vendar znova izgovarja že izgotovljeno vsebino. Na tem mestu se dejansko dogodi zanimiv vsebinski (skorajda foucaultovski) premik dogajanja: performerka, kljub temu da dejansko "pride do besede", izgovarja te, ki so ji bile na takšen ali drugačen način vcepljene, podtaknjene. Nesvoboda tako ne prihaja več nekako od zunaj (oblast kot represija), temveč se dogaja v "njej sami" (oblast kot produktivna sila).
Uprizorjena situacija torej le ni tako zelo fiktivna, kot se morda zdi na prvi pogled. Ampak le zakaj bi se neizbežno izjavljanje že izgotovljene vsebine nanašalo le na zelo ozko področje kulture in umetnosti, njenega financiranja ter "notranje politike", kakor je to poudarjeno v besedilu ob performansu? Finančna politika umetniških institucij namreč še zdaleč ni edina in morda tudi ne najbolj ključna umetnikova omejitev. Njegova svoboda, ki je prvenstveno predvsem "svoboda misli", je omejevana tudi že veliko pred tem, ko umetnik začne aktivno vstopati v umetniški diskurz, institucijo.
Je pa na primer ravno tako res, da je očitne podpore s strani institucij znotraj polja umetnosti deležna tudi ravno umetnikova/umetniška refleksivnost, političnost, družbena kritičnost in podobne teme v samih umetniških delih. Kljub vsej (samo)refleksivnosti polje visoke umetnosti namreč za marsikatere akterje ostaja nekakšno zadnje zatočišče svobode.
Vendar se umetnikova (ne)svoboda manifestira (in reproducira) še na neštetih bolj prikritih mestih. Ali ni na primer s tem v zvezi še posebej problematična ena izmed možnih implikacij (ali potlačenih predpostavk) tovrstne sodobno-umetniške situacije: umetnikova izjavljalna pozicija, njegova zmožnost skorajda nevtralnega videnja stvari takšnih, kot so, ter njegova potreba ali pač dolžnost predočiti jih gledalcu, kateremu ravno tako predpostavljeno ostajajo prikrite?
Umetnik danes najbrž doživlja ravno tolikšno mero nesvobode kot v preteklosti, pod oblastjo in diktatom institucije, naročnika oziroma mecena. Nastanek avtonomne umetnosti nekje ob koncu 17. stoletja in začetku 18. stoletja namreč spremeni predvsem to, da umetnik začne proizvajati umetniška dela za anonimnega naročnika in svobodno tržišče. Vsaj na videz si torej pridobi svobodo izbire ikonografske, motivne, "vsebinske" plati umetniškega dela. Vendar moderne avtonomije umetnosti, ki funkcionira tudi danes, seveda ni mogeče misliti izven kapitalizma. Umetniško delo ima namreč vsaj od njene vzpostavitve dalje status blaga (s poudarjeno simbolno vrednostjo). Vsi pa si znamo predstavljati, koliko umetniške avtonomnosti in ustvarjalne svobode "svobodno" tržišče dejansko dopušča.
Kaja Kraner
Jazzovski Mariboring - Večer, 21.10.2010
Jazzovski Mariboring
V dvorani Gustaf mariborskega multikulturnega centra Pekarna se bo jutri in pojutrišnjem odvijal festival nekonvencionalne glasbe Mariboring, ki želi vnesti glasbeno improvizacijo v širše prostore druženja in ustvarjalnosti, hkrati pa opozoriti na kulturno uravnilovko na eni ter neznosno lahkost pretiranega finančnega in še kakšnega sponzoriranja politično favoriziranih kulturnih projektov na drugi strani. Udeleženci delavnice Raziskava in refleksija, namenjene zgolj prijavljenim glasbenikom, se bodo zbrali jutri ob 16. uri. Od 20. ure naprej bodo nastopili priznani glasbeniki, sicer tudi mentorji delavnic: Tomaž Grom (kontrabas) in Zlatko Kaučič (tolkala) ter raper Miha Blažič - N'Toko, od polnoči naprej pa se bodo udeleženci festivala zbrali še na jam sessionu.
V četrtek od jutra do večera bodo potekale razprave udeležencev in improvizacijske delavnice, od 19. ure naprej pa bo avditorij Gustafa spet odprt za obiskovalce, oder pa za glasbenike. Nastopili bodo Danijel Marinič (harmonika) in Jaka Berger (bobni), Zlatko Kaučič solo, jazzovski kvartet 4 buče in trio Free Willys, dogajanje pa se bo nadaljevalo z zaključnim jam sessionom pozno v noč.
V dvorani Gustaf mariborskega multikulturnega centra Pekarna se bo jutri in pojutrišnjem odvijal festival nekonvencionalne glasbe Mariboring, ki želi vnesti glasbeno improvizacijo v širše prostore druženja in ustvarjalnosti, hkrati pa opozoriti na kulturno uravnilovko na eni ter neznosno lahkost pretiranega finančnega in še kakšnega sponzoriranja politično favoriziranih kulturnih projektov na drugi strani. Udeleženci delavnice Raziskava in refleksija, namenjene zgolj prijavljenim glasbenikom, se bodo zbrali jutri ob 16. uri. Od 20. ure naprej bodo nastopili priznani glasbeniki, sicer tudi mentorji delavnic: Tomaž Grom (kontrabas) in Zlatko Kaučič (tolkala) ter raper Miha Blažič - N'Toko, od polnoči naprej pa se bodo udeleženci festivala zbrali še na jam sessionu.
V četrtek od jutra do večera bodo potekale razprave udeležencev in improvizacijske delavnice, od 19. ure naprej pa bo avditorij Gustafa spet odprt za obiskovalce, oder pa za glasbenike. Nastopili bodo Danijel Marinič (harmonika) in Jaka Berger (bobni), Zlatko Kaučič solo, jazzovski kvartet 4 buče in trio Free Willys, dogajanje pa se bo nadaljevalo z zaključnim jam sessionom pozno v noč.
Darinko Kores Jacks
FIX: Latvijska sadna solata z vodko - Šouvizija, 16.09.2010
Ska punk šesterica ManGO! je na letnem odru Gala hale odigrala predzadnji koncert svoje balkanske turneje. Ljubiteljem poskočnic s trobili so spevne melodije prinesle nasmeh na obraz. Čeprav zabavnih podvigov s turneje v pogovoru ne zmanjka, pa vendarle ni vse tako prešerno, kot se zdi ob prvem poslušanju.
Slika - Večer, 11.09.2010
Kaj fotografija predstavlja francoski umetnici Luce Moreau
V UGM se z razstavo Get Wet/Zmoči se predstavlja skupina mladih umetnikov - kustosov - producentov OTTO-PROD iz Marseilla, ki od leta 2006 aktivno sodeluje na mariborski umetniški sceni, organizira rezidenčni program za umetnike ter producira razstave in projekte v tesnem sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže. K prvi skupinski razstavi, ki jo skupina OTTO-PROD kurira, so povabili več umetnikov iz Francije, Nemčije in ZDA, ki so Maribor spoznali v okviru programa umetniške rezidence...
Luce Moreau, Venice prom Time, 2007, serija fotografij
petek, september 10, 2010
Get Wet/Zmoči se - Večer, 10.09.2010
Get Wet/Zmoči se
Sinoči je bila v Umetnostni galeriji Maribor otvoritev razstave Get Wet/Zmoči se - na poti med Marseillom in Mariborom.
Z razstavo Get Wet/Zmoči se predstavlja društvo Otto-Prod/La Vitrine iz Marseilla, ki je k razstavi pozvalo vse umetnike, ki so sodelovali v programu umetniške rezidence in programu, namenjenem promociji sodobne vizualne umetnosti iz Francije in Slovenije. Društvo Otto-Prod/La Vitrine že od leta 2006 aktivno sodeluje na mariborski umetniški sceni in pripravlja projekte v tesnem sodelovanju s Pekarno Magdalenske Mreže.
Osrednja tema razstave Get Wet je voda. V zadnjih nekaj letih je s pomočjo raznih znanstvenih poročil, političnih akterjev in številnih prispevkov medijev, problematika pomanjkanja vode vendarle uspela prodreti v zavest javnosti. Ob vedno večji ozaveščenosti družbe in njenih posameznikov glede ohranitve naravnih virov, prikazuje razstava na izredno rahločuten način vodo kot centralni življenjski element. Izbrana dela presegajo strogo ekološke vidike in se osredotočajo na pretirano izkoriščanje vode. Ta dogodek ponudi gledalcu sodobno zbirko "vodnih fantazij", kjer je vode v izobilju. Čeprav je prvoten naslov razstave Get Wet morda zvenel kot ukaz k nekakšni "zapolnitvi", je kasneje dobil prizvok radosti ob divji zabavi in vodnih užitkih, so v galeriji zapisali ob razstavi, na kateri so razstavljajo Rémi Bragard, Gilles Desplanques, Paul Destieu, Anne-Valerie Gasc, Monsieur Moo, Luce Moreau, Rafael Rozendaal, Pascual Sisto.
Anne-Valerie Gasc, La Fuite, Gasc DémolitionTM, video in loop, 10�, 2009
Z razstavo Get Wet/Zmoči se predstavlja društvo Otto-Prod/La Vitrine iz Marseilla, ki je k razstavi pozvalo vse umetnike, ki so sodelovali v programu umetniške rezidence in programu, namenjenem promociji sodobne vizualne umetnosti iz Francije in Slovenije. Društvo Otto-Prod/La Vitrine že od leta 2006 aktivno sodeluje na mariborski umetniški sceni in pripravlja projekte v tesnem sodelovanju s Pekarno Magdalenske Mreže.
Osrednja tema razstave Get Wet je voda. V zadnjih nekaj letih je s pomočjo raznih znanstvenih poročil, političnih akterjev in številnih prispevkov medijev, problematika pomanjkanja vode vendarle uspela prodreti v zavest javnosti. Ob vedno večji ozaveščenosti družbe in njenih posameznikov glede ohranitve naravnih virov, prikazuje razstava na izredno rahločuten način vodo kot centralni življenjski element. Izbrana dela presegajo strogo ekološke vidike in se osredotočajo na pretirano izkoriščanje vode. Ta dogodek ponudi gledalcu sodobno zbirko "vodnih fantazij", kjer je vode v izobilju. Čeprav je prvoten naslov razstave Get Wet morda zvenel kot ukaz k nekakšni "zapolnitvi", je kasneje dobil prizvok radosti ob divji zabavi in vodnih užitkih, so v galeriji zapisali ob razstavi, na kateri so razstavljajo Rémi Bragard, Gilles Desplanques, Paul Destieu, Anne-Valerie Gasc, Monsieur Moo, Luce Moreau, Rafael Rozendaal, Pascual Sisto.
Občina pridobila evropski denar za Pekarno - Večer, 09.09.2010
Občina pridobila evropski denar za Pekarno
Mestna občina Maribor (MOM) je v prejšnjem tednu pridobila nova evropska sredstva za investicijski projekt Kulturni center (KC) Pekarna-Lubadar. "Spričo zelo slabega stanja objekta je nujno treba prenoviti objekt, s čimer bo omogočeno nadaljevanje in širitev kulturno-umetniške tradicije v objektu in v celotnem kompleksu KC," med drugim sporočajo iz MOM. Projekt je vreden dobrih 1,6 milijona evrov, od tega si 1,14 milijona evrov obetajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt bo zaključen predvidoma poleti 2011. "Uspešni smo bili tudi na razpisu v okviru programa Slovenija-Avstrija, kjer smo pridobili sredstva za dva okoljska projekta (PMinter in ECOA). Rezultate za ostale prijavljene projekte pričakujemo v jesenskih mesecih," dodajajo v MOM.
Mestna občina Maribor (MOM) je v prejšnjem tednu pridobila nova evropska sredstva za investicijski projekt Kulturni center (KC) Pekarna-Lubadar. "Spričo zelo slabega stanja objekta je nujno treba prenoviti objekt, s čimer bo omogočeno nadaljevanje in širitev kulturno-umetniške tradicije v objektu in v celotnem kompleksu KC," med drugim sporočajo iz MOM. Projekt je vreden dobrih 1,6 milijona evrov, od tega si 1,14 milijona evrov obetajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt bo zaključen predvidoma poleti 2011. "Uspešni smo bili tudi na razpisu v okviru programa Slovenija-Avstrija, kjer smo pridobili sredstva za dva okoljska projekta (PMinter in ECOA). Rezultate za ostale prijavljene projekte pričakujemo v jesenskih mesecih," dodajajo v MOM.
Maribor znova platforma sodobno plesne scene - Večer, 09.09.2010
Maribor znova platforma sodobno plesne scene
Sredi septembra prihaja šesti festival sodobnega plesa Nagib; osrednje dogajanje bo postavljeno v Igrišče
Maribor bo tudi letos, že šestič, postal nosilec evropske sodobno plesne scene. Med 13. in 18. septembrom bodo namreč v okviru Festivala Nagib v produkciji Plesne izbe Maribor (PiM) mesto znova zavzeli domači in tuji plesalci. Vlasta Veselko, umetniška vodja tega festivala sodobnega plesa, pravi, da se bodo tokrat osredotočili na ustvarjalni proces. "Poskušamo ostajati v prespraševanju najrazličnejših tem - kako se tvori sodobno plesno predstavo, kako se dela umetnost, kako sodelujejo različni mediji, kako umetnik najde motivacijo," rdečo nit šestdnevnega dogajanja obelodani Veselkova. V središče organizatorji zato tokrat postavljajo kreativni laboratorij Igrišče-Prostor za igro, kjer bodo mladi lokalni umetniki s tujimi in domači plesalci, koreografi, igralci, glasbeniki, dramaturgi, umetnostni kritiki na različnih lokacijah po mestu preizkušali lastne zamislili, potekal pa bo pod vodstvom Petra Stamerja, Sybring Dokter in Silke Bakke, mednarodnih ustvarjalcev na področju scenskih umetnosti. "Maribroski umetniki zapuščajo mesto, gredo tja, kjer so lažji delovni pogoj, zato smo jih skušali pripeljati nazaj," Veselkova pojasni, da bodo s projektom domačim umetnikom ponudili možnost ustvarjanja v domačem mestu, hkrati pa sodelovanje s tujimi kulturniki. Vsak dan bodo potekali tudi že dobro uveljavljeni Diskusijski zajtrki, na katerih bodo umetniki, pa tudi širša javnost, debatirali o predstavah preteklega dne.
Konceptualnost, kritičnost, estetika
Uvertura v festivalsko dogajanje se bo sicer odvila že to soboto na Grajskem trgu, kjer bo performans Več kot deja vu zaključil projekt PiM Kultura je medij, s katerim skušajo mariborski ustvarjalci zadnja tri leta z raznimi umetniškimi akcijami vzpostaviti umetniški dialog s širšo javnostjo. Sam Festival Nagib pa se bo odvijal v PiM (Karantena), v starem mestnem jedru in Kulturnem inkubatorju. Nagibove večerne predstave, ki jih običajno zaznamuje močan koncept, družbeno kritični pogled ali sebi lastna estetika, pa bodo v Kulturnem centru Pekarna in Narodnem domu Maribor. V otvoritveni predstavi Passing through Maribor bodo gibalne kompozicije skupaj tvorili plesalci iz najrazličnejših držav in celin, sicer pa drugi nastopajoči prihajajo iz Koreje, Romunije, Avstrije in Španije. V torek bo na sporedu predstava, ki prevprašuje pozicije gledati in biti gledan, Look at them now, naslednji dan Fiktivne situacije Tine Valentan, romunka Madalina Dan bo koreografske dileme prikazala s performansom Dedublarea, korejka Min Kyoung Lee pa gib predstavila skozi predstavo Ali je plesala. Festival bosta zaključila domača umetnika, Maja Delak in Luka Prinčič, in sicer z raziskovanjem nasilja in strasti v predstavi Poti ljubezni. Letošnji program vključuje tudi predavanje Petra Stamerja O sodobni dramaturgiji, festival pa se bo tradicionalno zaključil z zabavo v dvorani Gustaf.
Nagib je letos pridobil večletno projektno financiranje ministrstva za kulturo, organizatorji upajo tudi na denar iz programa za EPK, zaradi koncepta ta festival sicer izpada iz občinskega financiranja, je še povedala Veselkova.
Sredi septembra prihaja šesti festival sodobnega plesa Nagib; osrednje dogajanje bo postavljeno v Igrišče
Maribor bo tudi letos, že šestič, postal nosilec evropske sodobno plesne scene. Med 13. in 18. septembrom bodo namreč v okviru Festivala Nagib v produkciji Plesne izbe Maribor (PiM) mesto znova zavzeli domači in tuji plesalci. Vlasta Veselko, umetniška vodja tega festivala sodobnega plesa, pravi, da se bodo tokrat osredotočili na ustvarjalni proces. "Poskušamo ostajati v prespraševanju najrazličnejših tem - kako se tvori sodobno plesno predstavo, kako se dela umetnost, kako sodelujejo različni mediji, kako umetnik najde motivacijo," rdečo nit šestdnevnega dogajanja obelodani Veselkova. V središče organizatorji zato tokrat postavljajo kreativni laboratorij Igrišče-Prostor za igro, kjer bodo mladi lokalni umetniki s tujimi in domači plesalci, koreografi, igralci, glasbeniki, dramaturgi, umetnostni kritiki na različnih lokacijah po mestu preizkušali lastne zamislili, potekal pa bo pod vodstvom Petra Stamerja, Sybring Dokter in Silke Bakke, mednarodnih ustvarjalcev na področju scenskih umetnosti. "Maribroski umetniki zapuščajo mesto, gredo tja, kjer so lažji delovni pogoj, zato smo jih skušali pripeljati nazaj," Veselkova pojasni, da bodo s projektom domačim umetnikom ponudili možnost ustvarjanja v domačem mestu, hkrati pa sodelovanje s tujimi kulturniki. Vsak dan bodo potekali tudi že dobro uveljavljeni Diskusijski zajtrki, na katerih bodo umetniki, pa tudi širša javnost, debatirali o predstavah preteklega dne.
Konceptualnost, kritičnost, estetika
Uvertura v festivalsko dogajanje se bo sicer odvila že to soboto na Grajskem trgu, kjer bo performans Več kot deja vu zaključil projekt PiM Kultura je medij, s katerim skušajo mariborski ustvarjalci zadnja tri leta z raznimi umetniškimi akcijami vzpostaviti umetniški dialog s širšo javnostjo. Sam Festival Nagib pa se bo odvijal v PiM (Karantena), v starem mestnem jedru in Kulturnem inkubatorju. Nagibove večerne predstave, ki jih običajno zaznamuje močan koncept, družbeno kritični pogled ali sebi lastna estetika, pa bodo v Kulturnem centru Pekarna in Narodnem domu Maribor. V otvoritveni predstavi Passing through Maribor bodo gibalne kompozicije skupaj tvorili plesalci iz najrazličnejših držav in celin, sicer pa drugi nastopajoči prihajajo iz Koreje, Romunije, Avstrije in Španije. V torek bo na sporedu predstava, ki prevprašuje pozicije gledati in biti gledan, Look at them now, naslednji dan Fiktivne situacije Tine Valentan, romunka Madalina Dan bo koreografske dileme prikazala s performansom Dedublarea, korejka Min Kyoung Lee pa gib predstavila skozi predstavo Ali je plesala. Festival bosta zaključila domača umetnika, Maja Delak in Luka Prinčič, in sicer z raziskovanjem nasilja in strasti v predstavi Poti ljubezni. Letošnji program vključuje tudi predavanje Petra Stamerja O sodobni dramaturgiji, festival pa se bo tradicionalno zaključil z zabavo v dvorani Gustaf.
Nagib je letos pridobil večletno projektno financiranje ministrstva za kulturo, organizatorji upajo tudi na denar iz programa za EPK, zaradi koncepta ta festival sicer izpada iz občinskega financiranja, je še povedala Veselkova.
JASMINA CEHNAR
sreda, september 08, 2010
četrtek, september 02, 2010
Gregor Kosi: V mariborski alternativi premalo samorefleksije in kritične teorije - STA, 24.08.2010
Gregor Kosi: V mariborski alternativi premalo samorefleksije in kritične teorije
24. avgust 2010 | Objavljeno v Intervju
pogovarjal se je Bojan Šuštar
Direktor nevladne organizacije Pekarna magdalenske mreže Gregor Kosi si želi v mariborski alternativni kulturi več samorefleksije in kritične teorije. Kot je povedal za STA, pogreša tudi boljšo povezanost centrov alternative. Glede prihodnjega razvoja alterkulture v Mariboru je Kosi optimist, od projekta EPK 2012 pa si ne obeta trajnostnih učinkov.
Mariborska alternativna kultura je dosegla enega od vrhuncev v prvi polovici 90. let, ko je dobila prostore in finančno podporo s strani občine. Po besedah Kosija je pozneje vse skupaj postalo dokaj samoumevno. “Alternativa se je zato znašla pred vprašanjem, na kakšen način se lahko reflektira, saj ni bilo več dovolj, da si drugačen. Sedaj verjetno ni čas vrhuncev, temveč zgolj ohranjanja nekega prostora in borbe za nove prostore.”
Najbolj razvita področja alternative v Mariboru so po Kosijevih besedah koncertna dejavnost, plesna scena in vizualna umetnost. “Premalo pa je kritične teorije. Zmeraj se govori, da Maribor nima te tradicije. Sedaj imamo Filozofsko fakulteto, obenem pa bi bilo treba znotraj alternativnih krogov narediti nekakšno parafakulteto. Pri nas sicer to skušamo s Šolo politične pismenosti, a ima glede na situacijo v družbi, na situacijo v Mariboru, absolutno premajhen odziv.”
Kosi opozarja, da samo v kompleksu Pekarna deluje 40 različnih subjektov, ki so prisotni tudi na drugih lokacijah v Mariboru. “Zelo cenim tudi to, kar počne Plesna izba Maribor. Sedaj se prebuja Kino Udarnik, svoje pa počne tudi Kibla. Zame je zelo pomembno, koliko so ti centri alternative skupnostno naravnani in koliko alternativne družbenosti so sposobni proizvajati.”
Ena od največjih pomanjkljivosti je po Kosijevem prepričanju prav premajhna povezanost centrov mariborske alternative. “Slaba povezanost je odsev oblastniških strategij. Z oblastjo je namreč mogoče tudi barantati. In dokler med nami ni zavesti, da gre za nekaj skupnega in da smo na isti strani, tako dolgo je treba govoriti o različnih alternativah. Alternativa kot enotni označevalec je tako ali tako postal preživet s tem, ko smo zamenjali sistem. Želim si, da bi sodelovali in si zaupali,” je dejal.
Po njegovih besedah so vprašanja pomanjkanja sredstev, prostorov in kadrov v primeru alternative vselej odprta. “Teh zagat se je mogoče lotiti na kar nekaj načinov. Ena od možnosti je, da zelo dobro naštudiraš sistem in tistim, ki razdeljujejo denar, dokažeš, da s priviligiranjem določenih skupin, ljudi in institucij, ne zadovoljujejo javnega interesa. Druga možnost je civilnodružbeni pristop, kjer sta med drugim na voljo množičnost in etika.”
Kot pravi, občina in država sicer imata posluh za alternativno kulturo, vendar je tega posluha premalo. “Če sta občina in država sposobni spoznati, da se lahko ta višek kreativnosti v končni fazi tudi implementira v sistem, proti kateremu sicer alternativa nastopa, lahko imata od tega zelo veliko. Znotraj alternativne kulture se namreč za zelo majhen denar zelo veliko proizvaja.”
Kosi pri odnosu občine in države do alterkulture pogreša strategijo razvoja družbe. “Alternativa ni samozadostna in ne sme biti nekaj robnega, zgolj toliko da obstaja.” Po njegovih besedah se alternativa tako v Mariboru kot v Ljubljani sooča s podobnimi pogoji in možnostmi. “V obeh primerih se je treba samoorganizirati in stvari bodisi zahtevati, ali pa jih spočeti. Specifika mariborske situacije je manjko samorefleksije, manjko kritične teorije in slabša povezanost z uradnimi institucijami.”
“Občutek podrejenosti v odnosu do institucionalne kulture je načeloma v glavah, ampak se vedno znova pokaže tudi kot realen, ko vidiš rezultate financiranj. Pri tem niti približno ne gre za primerljive zadeve. Ločenost in nivojskost obstaja v praksi, nikakor pa na njo ne pristajamo. Obe paradigmi sta pravzaprav enako normalni, enako specifični in enako pomembni,” poudarja.
Pekarnarji so, tako Kosi, že na začetku pokazali željo po vključenosti v projekt Evropska prestolnica kulture 2012. Razvili so koncept Surova energija. “Naš interes je, vključenost pa je seveda popolnoma odvisna od tistih, ki projekt peljejo,” je dejal.
“Evropska prestolnica kulture se nezadržno bliža. Bojim se, da bodo v končni fazi naredili klasičen oblastniški manever, to je, da se bodo pipice odprle, da bo pač nekdo nekaj naredil, toliko da bo zadoščeno samopodobi. Vse ostalo, vključno s trajnostnimi učinki, pa bo popolnoma nepomembno oziroma nerealno,” je kritičen Kosi. Glede aktualne polemike okoli Centra uprizoritvenih umetnosti pa meni, da je bil postopek, s katerim je mariborska mestna politika potrdila center, “grozljiv”.
Prenova kompleksa Pekarna v sodoben kulturni center po njegovem prepričanju poleg prednosti prinaša tudi nekatere dileme, saj se postavlja vprašanje, koliko se bodo producenti alterkulture “skastrirali” s tem, ko bodo dobili “predobre” pogoje in se bo spremenil specifični pekarniški ambient. Kot pravi, so pekarnarji glede razvoja mariborske alternative “že po naravi optimisti in obenem obilno naivni, kar se tiče sveta”. Sam verjame, da se bo produkcija razširila in da se bo skupnostni ideal s tem, ko bo na voljo dobra infrastruktura, okrepil.