"Skozi punk so govorili vsi"
Predzadnji avgustovski konec tedna že vrsto let pripada festivalu No Border jam - NBJ. Mariborski fenomen je v šestnajstih letih pridobil na prepoznavnosti, četudi ne uživa podpore mestnih oblasti. Dušan Hedl, eden od organizatorjev dogodka, ki bo 21. in 22. avgusta potekal v mariborski Pekarni, o festivalu in odnosu do njega razkriva marsikatero zanimivost.
Dušan Hedl: "No Border Jam je v šestnajstih letih obstoja postal evropsko prepoznaven."
Kako je zdaj z mejami, ki jih je NBJ že zgodaj začel ukinjati?
"No Border Jam je začel ukinjati meje leta 1992, ko je šengenska meja bila še visoko na severu. Takrat smo izdali prvi kompilacijski CD No Border Jam, pri katerem so bile udeležene slovenske in avstrijske alternativne glasbene skupine. Takrat je to bila velika novost na glasbeni sceni, izdali smo šest mednarodnih kompilacij. Meje še vedno so, a se premikajo. Projekt No Border Jam je bil glasnik novih gibanj v družbi. Najhujše meje pa so meje v glavah, ki si jih ljudje sami ustvarjamo."
- Je festival uspel odstraniti kakšen Berlinski zid v kateri pomembni glavi?
"Odstranjeval je meje v kulturni politiki, ki so si jo nekateri zamislili kot zgolj ohranjanje tradicije ali samo kot visoko kulturo. Kulturo sodobne evropske nacije sestavlja mozaik različnih kulturnih vsebin. Ena takšnih vsebin je tudi radikalno angažirana punkovska godba z vsega sveta, ki je v teh osemnajstih letih prihajala na No Border Jam festival v Maribor. Je pa res, da je najtežje premakniti domače politike. Letos so v Mestni občini Maribor v celoti zavrnili prošnjo za podporo No Border Jam festivalu."
- Festivalov je v Sloveniji veliko, v čem je NBJ poseben?
"Pričel je delovati, ko drugih še ni bilo. V Sloveniji je leta 1992, ko smo začeli, obstajal le Novi rock v Ljubljani, ki je pokrival približno podobno glasbeno področje. Že to je posebnost, da je tako dolgo preživel. Glasbeno pa se močno razlikuje od vse druge ponudbe, ker na njem ni komercialne rockovske godbe, temveč underground in punk produkcija srednje Evrope. Tudi mednarodna naravnanost festivala ga razlikuje od večine."
Slovenija je bila spredaj
- Slovenija je v punkovski glasbi bila evropski posebnež, ko so tod brnele kitare, se tovrstna subkultura v Avstriji, na primer, še niti rojevala ni. Zakaj je bilo tako?
"Punk je imel v Sloveniji poseben status, saj se je preko punka osamosvajala Slovenija. Skozi punk so v osemdesetih govorili vsi: intelektualci, civilna gibanja, umetniki in bodoči politiki, ki so zdaj na oblasti. Tudi sam sem bil angažiran skozi kulturo, saj sem ustanovil prvo neodvisno galerijo, Galerio 88, v Orožnovi, iz nje je kasneje zrasel MKC Maribor v Orožnovi ulici. Danes se ta galerija imenuje Galerija Media Nox. V Avstriji takšnega gibanja niso potrebovali, saj so se utapljali v demokraciji. Punk je v osemdesetih zelo zaznamoval celotno glasbeno sceno v Sloveniji. V Avstriji so nas pričeli dohitevati v devetdesetih in nas prehitevajo v različicah, kot je na primer garažni rock"n"roll. Upam si napovedati, da bodo Avstrijci v bodoče v tem delu Evrope vodilni na področju rock glasbe sploh, saj imajo odlično organizirano javno kulturno sceno. Financirajo rock klube in vse dejavnosti, povezane s produkcijo rock glasbe. Pri nas preveč komplicirajo ali pa so politiki manj razgledani. Vendar tudi ta čas bo pri nas prišel. Razlika med Avstrijo in Slovenijo, konkretno med Mariborom in Gradcem, je v tem, da tam lahko sobivajo različne scene in gradijo svoje projekte, v Mariboru pa tega ni. Tako moramo priznati, da so severni sosedje zdaj veliko pred nami v javnem kulturnem življenju."
- Kakšen je bil mariborski punk oziroma mariborski novi val v osemdesetih?
"Bil je pomemben sopotnik ljubljanske scene. Z glasbenimi skupinami Masaker, Butli, Džumbus, Božjast, Možganska menstruacija, Soft and simple, CZD in bolj alternativnimi izvajalci, kot so bili Mario Marzidovšek, Peter Tomaž Dobrila in še nekateri. Iz njega so zrasli mnogi projekti, kot so radio MARŠ, MKC Maribor, Gustaf (klub v kleti Zveze prijateljev mladine), kasneje Pekarna. Bil je generator vseh novih projektov, ki sedaj zavzemajo tako imenovani mladinski kulturni prostor oziroma počasi prehajajo v mainstream, po mojem mnenju prepočasi, saj v Mariboru še vedno ni prostora za sobivanje več kulturnih scen. Prvi politik, ki bo to ugotovil, si bo lahko na osnovi tega pridobil veliko točk."
- Bi bil Maribor brez punka drugačen?
"Da. Bil bi drugačen, še bolj pust in prazen. Tako pa je videti, da je možno tudi ostati v Mariboru, saj ima svojo alternativo. Bomo pa šele videli, kaj bodo prinesli in kako bodo Maribor spremenili mega projekti, kot so Evropska prestolnica kulture. Bomo videli, ali bo Maribor drugačen ali enak kot drugi, ali bo morda celo izjema."
Na evropski zemljevid ali z njega?
- NBJ je Maribor postavil na evropski zemljevid. Je še vedno tam?
"Še vedno je na evropskem zemljevidu, čeprav z veliko manjšim budžetom ne moremo več vabiti v goste skupin iz Anglije in ZDA. Publika prihaja na vsakoletno srečanje v Maribor. Marsikatera mariborska skupina se je na No Border Jam festivalu dogovorila za turnejo v tujini. V tem vidim konkretno korist za domače okolje. V bodoče bo mnogo odvisno od tega, ali bo mestna politika takšne projekte zbrisala z evropskega zemljevida. Prvi korak je ukinitev sredstev, drugi prostora in tako dalje."
- Pa je Maribor sploh pravšnje mesto za takšen festival? Kakšne so prednosti in pri čem je zaradi tega treba vložiti več energije?
"Maribor je dovolj velik za festival takšnega tipa, ni pa še dovolj pripravljen. Maribor je center regije in s tem najbolj primeren za takšno prireditev. Tukaj je preveč nerealiziranih interesov, kar je oteževalna okoliščina pri organizaciji vsakega projekta. Vsi se lahko vmešavajo v vse in imajo voljo to početi. Nerealizacija, pa naj bo osebnostna, materialna, kulturna ali poslovna, je lahko dober zbiralnik energije, vendar če to traja predolgo, vodi v apatičnost ali agresijo, v katastrofo."
- Kdo od velikih je v letih obstoja igral na NBJ?
"Več je bilo svetovno znanih punk skupin na No Border Jam festivalu: Oi Polloi, Citizen Fish, Subhumans, močna nemška scena, pa tudi domači Scuffy Dogs, Pridigarji. Skozi No Border Jam so v teh letih šli skoraj vsi, ki kaj pomenijo na tej sceni. Tudi Elvis Jackson in Zablujena generacija sta začela kariero na No Border Jam festivalu."
- Kako bi opisali glasbo, ki jo je bilo in jo bo letos slišati na NBJ?
"Slišali bomo lahko vse. Od rock"n"roll punka do hard core punka, ska in reggae, pa tudi alternativnih zvokov bo kar nekaj z avstrijske strani, bendi prihajajo iz kluba Explosiv iz Gradca. Letos se bo na No Border Jam festivalu predstavila zasavska punk scena, ki je trenutno najmočnejša v Sloveniji. Najbolj punk pa bodo vsekakor O.S.D.S. iz Gorice v Italiji."
- Kaj vse se bo ob festivalu še dogajalo?
"Festival je obenem tudi srečanje distributerjev neodvisne glasbene produkcije. Tukaj najdete glasbo, ki je drugod zanesljivo ne boste našli."
"No Border Jam je začel ukinjati meje leta 1992, ko je šengenska meja bila še visoko na severu. Takrat smo izdali prvi kompilacijski CD No Border Jam, pri katerem so bile udeležene slovenske in avstrijske alternativne glasbene skupine. Takrat je to bila velika novost na glasbeni sceni, izdali smo šest mednarodnih kompilacij. Meje še vedno so, a se premikajo. Projekt No Border Jam je bil glasnik novih gibanj v družbi. Najhujše meje pa so meje v glavah, ki si jih ljudje sami ustvarjamo."
- Je festival uspel odstraniti kakšen Berlinski zid v kateri pomembni glavi?
"Odstranjeval je meje v kulturni politiki, ki so si jo nekateri zamislili kot zgolj ohranjanje tradicije ali samo kot visoko kulturo. Kulturo sodobne evropske nacije sestavlja mozaik različnih kulturnih vsebin. Ena takšnih vsebin je tudi radikalno angažirana punkovska godba z vsega sveta, ki je v teh osemnajstih letih prihajala na No Border Jam festival v Maribor. Je pa res, da je najtežje premakniti domače politike. Letos so v Mestni občini Maribor v celoti zavrnili prošnjo za podporo No Border Jam festivalu."
- Festivalov je v Sloveniji veliko, v čem je NBJ poseben?
"Pričel je delovati, ko drugih še ni bilo. V Sloveniji je leta 1992, ko smo začeli, obstajal le Novi rock v Ljubljani, ki je pokrival približno podobno glasbeno področje. Že to je posebnost, da je tako dolgo preživel. Glasbeno pa se močno razlikuje od vse druge ponudbe, ker na njem ni komercialne rockovske godbe, temveč underground in punk produkcija srednje Evrope. Tudi mednarodna naravnanost festivala ga razlikuje od večine."
Slovenija je bila spredaj
- Slovenija je v punkovski glasbi bila evropski posebnež, ko so tod brnele kitare, se tovrstna subkultura v Avstriji, na primer, še niti rojevala ni. Zakaj je bilo tako?
"Punk je imel v Sloveniji poseben status, saj se je preko punka osamosvajala Slovenija. Skozi punk so v osemdesetih govorili vsi: intelektualci, civilna gibanja, umetniki in bodoči politiki, ki so zdaj na oblasti. Tudi sam sem bil angažiran skozi kulturo, saj sem ustanovil prvo neodvisno galerijo, Galerio 88, v Orožnovi, iz nje je kasneje zrasel MKC Maribor v Orožnovi ulici. Danes se ta galerija imenuje Galerija Media Nox. V Avstriji takšnega gibanja niso potrebovali, saj so se utapljali v demokraciji. Punk je v osemdesetih zelo zaznamoval celotno glasbeno sceno v Sloveniji. V Avstriji so nas pričeli dohitevati v devetdesetih in nas prehitevajo v različicah, kot je na primer garažni rock"n"roll. Upam si napovedati, da bodo Avstrijci v bodoče v tem delu Evrope vodilni na področju rock glasbe sploh, saj imajo odlično organizirano javno kulturno sceno. Financirajo rock klube in vse dejavnosti, povezane s produkcijo rock glasbe. Pri nas preveč komplicirajo ali pa so politiki manj razgledani. Vendar tudi ta čas bo pri nas prišel. Razlika med Avstrijo in Slovenijo, konkretno med Mariborom in Gradcem, je v tem, da tam lahko sobivajo različne scene in gradijo svoje projekte, v Mariboru pa tega ni. Tako moramo priznati, da so severni sosedje zdaj veliko pred nami v javnem kulturnem življenju."
- Kakšen je bil mariborski punk oziroma mariborski novi val v osemdesetih?
"Bil je pomemben sopotnik ljubljanske scene. Z glasbenimi skupinami Masaker, Butli, Džumbus, Božjast, Možganska menstruacija, Soft and simple, CZD in bolj alternativnimi izvajalci, kot so bili Mario Marzidovšek, Peter Tomaž Dobrila in še nekateri. Iz njega so zrasli mnogi projekti, kot so radio MARŠ, MKC Maribor, Gustaf (klub v kleti Zveze prijateljev mladine), kasneje Pekarna. Bil je generator vseh novih projektov, ki sedaj zavzemajo tako imenovani mladinski kulturni prostor oziroma počasi prehajajo v mainstream, po mojem mnenju prepočasi, saj v Mariboru še vedno ni prostora za sobivanje več kulturnih scen. Prvi politik, ki bo to ugotovil, si bo lahko na osnovi tega pridobil veliko točk."
- Bi bil Maribor brez punka drugačen?
"Da. Bil bi drugačen, še bolj pust in prazen. Tako pa je videti, da je možno tudi ostati v Mariboru, saj ima svojo alternativo. Bomo pa šele videli, kaj bodo prinesli in kako bodo Maribor spremenili mega projekti, kot so Evropska prestolnica kulture. Bomo videli, ali bo Maribor drugačen ali enak kot drugi, ali bo morda celo izjema."
Na evropski zemljevid ali z njega?
- NBJ je Maribor postavil na evropski zemljevid. Je še vedno tam?
"Še vedno je na evropskem zemljevidu, čeprav z veliko manjšim budžetom ne moremo več vabiti v goste skupin iz Anglije in ZDA. Publika prihaja na vsakoletno srečanje v Maribor. Marsikatera mariborska skupina se je na No Border Jam festivalu dogovorila za turnejo v tujini. V tem vidim konkretno korist za domače okolje. V bodoče bo mnogo odvisno od tega, ali bo mestna politika takšne projekte zbrisala z evropskega zemljevida. Prvi korak je ukinitev sredstev, drugi prostora in tako dalje."
- Pa je Maribor sploh pravšnje mesto za takšen festival? Kakšne so prednosti in pri čem je zaradi tega treba vložiti več energije?
"Maribor je dovolj velik za festival takšnega tipa, ni pa še dovolj pripravljen. Maribor je center regije in s tem najbolj primeren za takšno prireditev. Tukaj je preveč nerealiziranih interesov, kar je oteževalna okoliščina pri organizaciji vsakega projekta. Vsi se lahko vmešavajo v vse in imajo voljo to početi. Nerealizacija, pa naj bo osebnostna, materialna, kulturna ali poslovna, je lahko dober zbiralnik energije, vendar če to traja predolgo, vodi v apatičnost ali agresijo, v katastrofo."
- Kdo od velikih je v letih obstoja igral na NBJ?
"Več je bilo svetovno znanih punk skupin na No Border Jam festivalu: Oi Polloi, Citizen Fish, Subhumans, močna nemška scena, pa tudi domači Scuffy Dogs, Pridigarji. Skozi No Border Jam so v teh letih šli skoraj vsi, ki kaj pomenijo na tej sceni. Tudi Elvis Jackson in Zablujena generacija sta začela kariero na No Border Jam festivalu."
- Kako bi opisali glasbo, ki jo je bilo in jo bo letos slišati na NBJ?
"Slišali bomo lahko vse. Od rock"n"roll punka do hard core punka, ska in reggae, pa tudi alternativnih zvokov bo kar nekaj z avstrijske strani, bendi prihajajo iz kluba Explosiv iz Gradca. Letos se bo na No Border Jam festivalu predstavila zasavska punk scena, ki je trenutno najmočnejša v Sloveniji. Najbolj punk pa bodo vsekakor O.S.D.S. iz Gorice v Italiji."
- Kaj vse se bo ob festivalu še dogajalo?
"Festival je obenem tudi srečanje distributerjev neodvisne glasbene produkcije. Tukaj najdete glasbo, ki je drugod zanesljivo ne boste našli."
Aljaž Jug
Ni komentarjev:
Objavite komentar