Maribor ostal praznih rok na razpisu kulturnega ministrstva za projekte EPK. Je krivo subjektivno ocenjevanje komisije ali slabo pripravljeni projekti?
Ministrstvo za kulturo (MK) je zadnje dni preteklega leta občine obvestilo, kako uspešne so bile pri pridobivanju sredstev na javnem razpisu za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo. Vseh šest mariborskih projektov, vključenih v Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012, skupaj vrednih okrog 12 milijonov evrov - obnova Mariborskega gradu, dva objekta Pekarne, Fotografski muzej Maribor, minoritska cerkev in minoritski samostan (zunanji avditorij) - pa bo, kot vse kaže, izviselo. "Težko je narediti veselico," pove predstavnica za stike z javnostmi na kulturnem ministrstvu Bojana Leskovar, "če misliš, da nimaš dovolj denarja. Fajn je, če človek vsaj približno ve, kako bo do sredstev prišel. Ali pa, da reče: za toliko imamo in za toliko bo veselica." Ter pristavi: "Bianko ministrstvo ne bo dalo nobenega denarja. Le za programe in projekte."
Svetovalec župana mestne občine Maribor za investicije Emanuel Čerček pa posredno odgovarja in opozarja: "Če bo Maribor enkrat pokazal, česa je zmožen, bodo iz Ljubljane začeli denar sami nositi sem. Tako je vedno bilo. Dokler pa ne pokažemo ničesar, nas nihče niti ne povoha. Prihaja ura resnice, ko se bomo morali odločiti, ali bomo projekt EPK speljali ali ne."
Projekti ne dobivajo sredstev le zato, ker so želje
Rok za pritožbe sicer še teče, a redki verjamejo, da se bo po njegovem preteku deset milijonov evrov vredni kolač rezal na novo. Saj omenjeni razpis temelji na pravilniku o izvrševanju proračuna. Zato so pritožbe možne, a ministrstvo lahko kljub temu to, kar sklene, tudi stori. Razen če bi kdo uspel s pritožbo na upravnem sodišču, kar pa lahko traja nekaj let in je razpis že zdavnaj mimo, z njim pa tudi sredstva.
Od 63 prijavljenih je komisija pregledala in odločala o 52 projektih. Na MK pri tem trdijo, da so pravila igre jasna: "Komisija vse projekte točkuje in število točk je vnaprej določeno. Da se o projektu in sredstvih sploh lahko odloča, morajo doseči določeno število točk. Ravno zato, da ne bi prišlo do obtožb, ki sedaj letijo na MK, da kdor ni iz prave politične stranke, ne pride v poštev. Tukaj tega ni," trdi Leskovarjeva. In zagotovi: "Komisija je neodvisna."
Omenjeni prijavljeni mariborski projekti, pa tudi tisti iz partnerskih občin, vključenih v EPK 2012, naj bi prav zato dobili še dodatnih 10 točk. Ali to pomeni, da so bili tako katastrofalno pripravljeni, da jim tudi prednost pred drugimi ni zadoščala za uvrstitev med izbrance? Leskovarjeva odgovori: "Na to težko odgovorim. Res pa je, da kriteriji v razpisu niso enostavni. Zadeve je treba imeti dobro pripravljene in podprte z dokumentacijo. Projekti ne dobivajo samo zato, ker so želje, ampak ker temeljijo na realnih osnovah."
Kaj je delala komisija?
Na mariborski občini pa trdijo, da v sklepih, ki so jih prejeli z MK, ne piše, da so bili projekti slabo pripravljeni, ampak le, da niso zbrali zadostnega števila točk. In zagotavljajo obratno: projekti so bili tako dobro pripravljeni, da bi jih lahko takoj izvedli. Kar pa naj ne bi bilo mogoče trditi za razpis, saj naj ne bi omogočal strokovne diskusije in empirične evalvacije. Aleš Novak, direktor občinskega urada za kulturo, se tako čudi: "Točkovanja naših projektov ne razumemo in smo nad njim, milo rečeno, presenečeni. Zato se bomo na MOM pritožili. Upamo sicer na najboljše, čeprav tovrstni pritožbeni postopki kakšnih posebnih rezultatov navadno ne dajo. Saj je lahko pri posameznih kategorijah ocena komisije relativno subjektivna. In tako je težko razpravljati. Točkovanje pa je bilo nenavadno tudi ponekod, kjer gre za precej matematične kategorije. Naj povem primer: če je treba navesti število pisem o nameri o sodelovanju z zasebnim sektorjem in je priloženo sedem pisem, kar naj bi prineslo 25 točk, mi pa ne prejmemo nobene, potem se sprašujem, kaj je komisija delala."
Novak tudi trdi, da je zelo relativno govoriti o različni kakovosti pripravljenih projektov. "Preprosto zato, ker so vsi pripravljeni po enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije, ki jo predpisuje področna zakonodaja. Vse projekte pa praviloma pripravljajo svetovalni inženiringi, tudi naše. Za nas delajo štirje različni, tudi zelo izkušeni v črpanju evropskih sredstev. Zato je na tej ravni treba imeti za primerjavo projektov obilo fantazije, da lahko trdiš, da je eden bolj kakovostno pripravljen od drugega."
Zakon o EPK?
Projekti se bodo lahko prijavljali še na ministrstvu za regionalni razvoj. Da pa bi se v prihodnje izognili razočaranjem ob razpisih, naj bi na MOM pripravljali zakon o EPK, ki naj bi zagotovil vire financiranja, pri tem pa naj bi jim pomagali nekateri mariborski poslanci, kot so zapisali v Žurnalu24. Leskovarjeva na to odgovarja: "O tem na ministrstvu ne vemo ničesar. Kaj pa naj bi ta zakon opredeljeval? Kar se tiče financiranja EPK, je stališče ministrstva že od vsega začetka zelo jasno, kje lahko sodelujejo in pod kakšnimi pogoji. Tudi sredstva so zagotovljena, zato težko rečem, da jim bo uspelo doseči še kaj dodatno."
Prav zato so tudi znotraj MOM vse glasnejši pozivi, naj se sanje o državnem denarju in denarju iz EU čim prej zaključijo. Časa za čakanje na pomoč namreč zmanjkuje. Zato bi moralo mesto čim prej zavzeti lastno držo in se samo opogumiti za projekte, ki jih želi speljati, trdijo naši viri iz občine. Za to pa ima dva načina: občinski proračun, kjer sredstev ni, in drugega, zadolžitev. Podobno kot to v Ljubljani počne župan Zoran Janković.
URŠKA KEREŽI
Ni komentarjev:
Objavite komentar