Surova energija ne podlega odrešeniški vlogi kulture ali umetnosti, še manj, ko je ta razglašena od domačih gospodov in obilno podprta s strani velikih institucij in njihove sodobnoumetnostne mašinerije, kjer se avtorstvo razume kot skupek odnosov pokroviteljstva in samopodrejanja v razmerju med institucijo in nekom, ki bi rad samo delal, ustvarjal in se izražal, pri čemer mu za vse drugo na tem svetu ni mar. Avtor, ki se odreka aktivni vlogi v procesu omogočanja, interpretiranja in (so)financiranja svojega delovanja, je avtor le toliko, kot je objekt njegove prakse in konec koncev tudi on sam žanrsko umestljiv v predalčke trendovskih tokov. Slednje zmeraj določajo potrošniški slogi množic z različnimi kupnimi močmi ter preživetvene strategije institucij; drugače se pač zgodi, da je avtor "neprepoznaven", "nejasen", s "premalo referencami" ali "strokovnimi objavami". Surova energija tako ni začaran krog podeljevanja (nad)legitimnosti v obliki "umetnosti", "kulture" ali že kakšnega lažnega občega blagra odnosom in dejavnostim, ki ne želijo podlegati kriterijem javnega, transparentnosti, preverljivosti, napredne kritike, opolnomočenja, neprofitnosti, nečesa, kar bi lahko imenovali civilna kultura, v nasprotju z neoliberalno kulturo. Surova energija ni drugo ali tretje ime za deli in vladaj, kjer tisti pri koritu poberejo največji kos pogače in potem dobrohotno razdeljujejo drobtinice med rajo, ki se potem veselo združi, da bi ob očetovem nagovoru malce potožila nad stanjem sveta, ki jim, oh groza, ne omogoča, da bi delali, samo delali, ker bi pač radi delali, ustvarjali in se izražali. Surova energija ni niti pričakovanje in razglabljanje o tem, ali se bo kaj izcimilo iz bahaške velikopoteznosti in medsebojnih zakulisnih izigravanj vpletenih akterjev, saj je že vnaprej jasno, da se bo nekaj izcimilo, kot se pač zmeraj nekaj izcimi, ko se v igro vrže in zmeša velike vsote in velike interese. Surova energija je odločenost, da ravno vpričo omenjenih značilnosti izcimka Surova ne bo privolila v vlogo kolateralne škode, opazovalca ali tihega kritika, ki v kavarniškem zavetju razdeljuje modrosti o pravičnostih, pristojnostih in drugih lepotah iz razsvetljenskega arzenala. Surova energija je odločenost, da prizadevanja za transparentnost in skupnost ter politiko - kultura je itak le njen del - peljemo javno in vsebinsko utemeljeno, zato je najprej treba razkrinkati uradni diskurz, ki prikriva bistvo projekta: ekonomizacijo kulture in kulturizacijo ekonomije, pri čemer bi moralo biti vsakomur jasno, kaj tovrstni proces pod diktaturo profita pomeni. Naslednji korak bi moralo biti reflektiranje kriterijev (vrednot, če vam je ljubše), ki jih nosilci omenjenega procesa za družbeno realnost pomenijo. Razkorak med ugotovljenimi dejstvi in možnim bi moral opogumiti in prepričati še takega omahljivca. In to je prestolnica kulture, kot jo potrebujemo. Za začetek je lahko evropska.
AGD Gustaf, Amore Mio, Coma Stereo, 2:DL, Hiša Galerija, MISC Infopeka, Nina Bulatovix, Pekarna - magdalenske mreže, Radio Ivan, SolarPulseMusic, Trak47, Vortex Magnolia, Za živali!, Zofijini ljubimci
Ni komentarjev:
Objavite komentar