Upad politične participacije med mladimi je kazalec splošne apatičnosti do politike
Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci, Zavod za kulturo dialoga (ZIP) in Pekarna so pred dnevi organizirali okroglo mizo o politični participaciji mladih. Potekala je v sklopu serije pogovorov z naslovom Voliti ali ne voliti, ki jih v začetku tega leta po vsej Sloveniji organizira Zavod za kulturo dialoga. Gostje s področja pedagogike in filozofije so z gosti debatirali o svetovnem trendu apatije ljudi do politike. Ta se vedno močneje izraža prav pri mladih, ki do politike in politikov gojijo ciničen in nezaupljiv odnos, kar se odraža predvsem pri nizki volilni udeležbi in nezainteresiranosti do klasične politične participacije.
"Institucionalni vidik moderne politike mladih ne zanima, prihaja pa do razvoja tako imenovane nove politike, ki se izraža v drugih aktivnostih in interesih - pomoč soljudem, ohranjanje narave in kulture... V praksi se ta kaže v povečanju članstva v nevladnih in humanitarnih organizacijah, nastajanju novih interesnih združenj in organizaciji akcij ter projektov, medtem ko članstvo in interes do konvencionalnih strank upadata," razlaga Andrej Kirbiš z mariborske filozofske fakultete, ki politično participacijo mladih vidi prav v različnih oblikah alternativnih pristopov do političnih vprašanj.
Ob tem tradicionalna politična participacija, kot so udeleževanje volitev, delovanje v strankah in druge, trpi za upadom interesa v vseh starostnih skupinah. "Neko splošno apatičnost do politike zaznavamo skorajda povsod po svetu, kar dokazujejo številne študije, opravljene v zadnjem desetletju. Kljub relativno mladi državi, zaradi česar bi bilo logično pričakovati nekoliko višji interes do politike, pa smo se glede zaupanja do političnih državnih institucij v nedavni študiji uvrstili prav na dno lestvice 28 držav," trenutno stanje komentira Eva Klemenčič z ljubljanskega pedagoškega inštituta.
Razlogov za upad politične participacije je veliko, a prav apatičnost mladih kaže na najpomembnejše - izgubo občutka soodločanja in možnosti izražanja svojega glasu skozi kanale tradicionalne politike. "Večina novih zahodnih političnih paradigem se umika z vedno več področij: ekonomije, zdravstva in socialne varnosti, s tem pa se izgublja tudi občutek soodločanja o okolju, v katerem živimo," ugotavlja njen sodelavec Mitja Sardoč.
Vsekakor je upad participacije prej problem politikov kot mladostnikov. Prvi namreč slednje enostavno ignorirajo in se raje osredotočajo na preostalo volilno populacijo. To se jasno odraža tako v načinu komuniciranja kot v programskih zasnovah, ki le redko zastopajo interese mladostnikov in se z njihovimi težavami enostavno ne ukvarjajo. Mlado populacijo je zato treba gledati predvsem kot na indikator nepravilnosti družbenega sistema in obdobja, v katerem živimo. "Današnji družbeno-ekonomski sistem je v protislovju s samim seboj: trdi, da želi kritične in informirane državljane, a deluje v popolnoma nasprotno smer, saj njen samoohranitveni nagon v resnici stremi bolj k poslušnosti in apatičnosti," povzema Klemenčičeva.
ŽAN LEBE
Ni komentarjev:
Objavite komentar