nedelja, januar 11, 2009

Garaže kot prostori za umetnost - Večer, 10.01.2009

Garaže kot prostori za umetnost
Mariborčani na Dunaju, razstava v prostorih EX-garaže, Maribor, ogled po predhodni najavi

Ob svežini razstave velja izpostaviti pomembnost tovrstnega dogajanja.
(Arhiv EX-garaže)
Ob svežini razstave velja izpostaviti pomembnost tovrstnega dogajanja.

Pod imenom EX-garaža se udejanjajo raznolika dogajanja umetniške in diskurzivne narave. Snovalca, skrita za imenom, sta tandem son:DA, Metka Golec in Miha Horvat, predvsem slednji je osrednja gonilna sila t. i. projektov v garažah. EX-garaža ima svojo zgodovino v g uF-u - garaži za umetniško fotografijo na lokaciji mariborske Pekarne, kjer je bila v letih 2004 in 2005 v okviru razgibane razstavne dejavnosti predstavljena vrsta aktualnih fotografskih pozicij. Po tem se je dogajanje prestavilo v garažne prostore na Gregorčičevi 56 v Mariboru, kjer je, tako se zdi, trenutno trajno naseljena. Tukaj naj bi občasno obratovala televizijska postaja garageTV, redno se odvijajo projekcije videov in filmov, predstavitve, diskusije, razstave. Ob koncu preteklega leta se je zvrstil niz nastopov 45min za uprizoritev, z dvoumnim naslovom, šlo je namreč za predstavitve scenskih produkcij ustvarjalcev, ki so v gledališče vstopili bodisi skozi vrata likovno vizualne umetnosti ali arhitekture.



Poslednja razstavna postavitev v lanskem letu, Mariborčani na Dunaju, pa je na ogled postavila mape za sprejemne izpite na dunajske umetniške šole. Vsi predstavljeni avtorji so tako ali drugače aktivni na izbranih področjih delovanja, kar je, glede na načeloma nizek odstotek ustvarjalcev - profesionalcev po zaključku študija, presenetljivo in vzpodbudno.



Čeprav bi lahko bila ideja za tovrstno razstavo, predvsem materija, ki se tokrat razstavlja, dojeta s pomisleki, saj zakaj kazati to, kar je bilo šele na začetku poti, pa razstava ponuja presenetljive možnosti za interpretacijo in analizo razstavljenih del, predvsem z optike kasnejšega razvoja in usmeritev ustvarjalcev. Razstavljene pa so le tiste mape, katerih vsebina je bila pozitivno ocenjena, ne vemo pa nič, kakšne so bile tiste z negativnim odzivom, oziroma ali takšne sploh obstajajo.



Skozi primerjavo razstavljenih del z aktualno produkcijo slutimo in razbiramo formalna, vsebinska in estetska odmevanja v njihovi današnji produkciji in pristopih. Nataša Berk iz svoje mape predstavlja inscenirane polaroid avtoportretne fotografije, na katerih je poudarjena igra z identitetami videza, Metka Golec se v videu ukvarja s ploskovitostjo figure, Miha Horvat s pospešeno nizajočo se video sliko in multiplikacijo njenih fragmentov ter obravnavo vizualnega šuma, Miha Presker z videom in animacijo ter linijo risbe kot ključnim izraznim sredstvom. Pri Marku Orniku, ki razstavlja video in knjigo umetnika, v kateri raziskuje različne vidike zbirk in instalacije, je z današnjega vidika zanimiva povezava z njegovim oblikovanjem razstavnega programa v sodelovanju z MKC, pri arhitektki Maji Ozvaldič pa v posameznih skicah - zasnutkih njena zanimanja za metamorfoze organskih teles. Matej Modrinjak, ki se ob video produkciji ukvarja z vodenjem Zavoda kultivacija Ruše, razstavlja postavitev fotografij, Matej Dečko negative fotografij in pomenljivo pismo 'Podrecca piše Weibelu', Jure Purgaj vizualno poezijo in Mirjana Rukavina abstraktno sliko.



Domišljeno postavitev razstavljenih del zaokrožuje vizualni podpis tandema son:DA. Ob svežini razstave naj izpostavim pomembnost tovrstnega dogajanja, saj so prav ti sočasni prostori za umetnost, ki jih s trudom vzpostavljajo umetniki, izjemnega pomena za konstruktivnost, raznolikost in sodobnost umetnosti ter refleksijo njene prakse.

Petra Kapš

Ni komentarjev:

Objavite komentar