Več kot sto udeležencev sredine javne tribune z naslovom Pekarna: vsebina ali nepremičnina? se je zavestno odločilo za prekršek, saj bi jih gradbeni inšpektor zaradi neurejenih upravnih dovoljenj lahko oglobil. Zgodba, ki traja že 14 let. Razlika je bila le v tem, da so si ta večer ob rednih gostih Pekarne kršitev privoščili tudi župan MOM Franc Kangler, predstavniki njegovega kabineta in nekaj mestnih svetnikov. In če se je pogovor začel s predpostavko, da je župan Pekarni največji sovražnik, se je končal z diametralno nasprotnim spoznanjem, da je njen najboljši prijatelj. Kljub na trenutke burni debati o nadaljnji usodi Pekarne, bo slednja, kot kaže, dočakala srečni konec. Župan je dal zagotovilo, da bo naročilo za izdelavo projektne dokumentacije za obnovo steklo, da podpira obstoj Pekarne na sedanji lokaciji in da sredstva so. Treba ga je le še držati za besedo.
Lubadar ni azil za živali
Da nepravno stanje ne more več trajati, so se strinjali vsi vpleteni, ki pa so si, vsaj v začetku tribune, nasprotovali pri načinih odpravljanja nastalih težav. In čeprav drži, da je župan uporabnikom že na prvem pogovoru obljubil, da selitve ne bo izpeljal brez njihovega soglasja, je bil pri naštevanju razlogov za selitev zelo zgovoren, medtem ko za obnovo ni našel skoraj nobenega.
Eden ključnih argumentov za selitev naj bi izviral iz izkušenj s težavami z azilom za živali: "Zato, ker so tri ali štiri stranke v postopku 300 ali 400 metrov oddaljene od azila, danes teče postopek na drugostopenjskem sodišču in vse stoji. Tako smo se odločili, da gremo na drugo lokacijo. In enakih težav se bojimo tudi pri Pekarni."
Med pogovorom je arhitekt Andrej Šmid, ki je sodeloval tudi pri pripravi dveh sprejetih aktov o območju Pekarne, omenjeno primerjavo zavrnil, saj objekt Lubadar, ki je danes najbližje novogradnjam, naj ne bi potreboval večjih posegov, zato tudi pridobivanje gradbenih dovoljenj naj ne bi bilo tako zahtevno in stranke v postopku naj se ne bi mogle pojaviti. Drugi objekti naj bi bili tako oddaljeni, da o utemeljenosti morebitnih pritožb prav tako dvomi. Velika razlika med azilom in Pekarno, je še poudaril Šmid, je tudi v tem, da je bila slednja zgrajena legalno. Ob tem je treba dodati, da ureditveni načrt vsebuje tudi protihrupni zid, protihrupne predpise pa morajo upoštevati tudi obnovljeni objekti.
Tretje stališče župana
Po slabi uri in pol je ravnatelj bližnje II. gimnazije Ivan Lorenčič zastavil ključno vprašanje: "Odločimo se, ali Pekarno tukaj želimo ali ne." Čez čas je sledil odgovor župana, ki je presenetil: "Ni problem v tem danem trenutku v zagotovilu, ali tukaj Pekarna bo ali je ne bo. To je že z dokumenti, proračunskimi sredstvi in s sklepi mestnega sveta vse zagotovljeno. Vsako vprašanje o tem je bilo odveč. O tem obstajajo dokumenti in rad bi videl tistega župana, ki bi kakorkoli zaobšel te dokumente? Ve se, kaj je župan obljubil. In župan se drži svojih obljub, verjemite mi."
Zakaj potem prihaja do sprememb, je bilo upravičeno vprašanje iz publike? "Saj ne prihaja. Zaradi informativnega pogovora, ki ga je župan imel, ker je želel pridobiti informacije, nihče ne pravi, da prihaja do sprememb," je odgovoril Kangler. O spremembi županovega stališča je upravičeno podvomil v. d. direktorja Pekarne Gregor Kosi: "Na neki način ste začeli spreminjati stališče. Dobro se spomnim, da ste na prvem sestanku povedali, da se Pekarna seli in da ste jasno povedali, da ne želite na tem mestu obnavljati. Potem je sledilo stališče dve: del dejavnosti se seli, del ne. In sedaj se je pojavilo še tretje: Pekarna se nikamor ne seli."
Župan pa je na tribuni zavrnil tudi pomisleke o morebitnem pomanjkanju sredstev. Od februarja letos je v proračunih za leto 2008, 2009 in 2010 namreč predvidenih 6,718.280 evrov za celovito obnovo Pekarne. "Denarja ni treba zagotoviti z rebalansom, ker so sredstva zagotovljena." Čeprav so mu pekarnarji pojasnili, da so informacijo o prerazporejenih sredstvih prejeli od uradnice MOM, je Kangler zatrdil, da to sliši prvič. "Sredstva so," je poudaril še enkrat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar