sobota, november 05, 2005

Z drugega festivala Dokumentarci v Mariboru DokMa

Večer, 5.november 2005 (pdf)

Prvi na Luni - in drugi
Dokumentarec in nepravi dokumentarec o komunistični preteklosti pritegnila gledalce.

Čeprav so organizatorji festivala Dokumentarci v Mariboru (DokMa) ugotovili, da opoldanske in zgodnje dopoldanske projekcije ne pritegnejo gledalcev, pa je zato nadoknadil četrtkov večer. Predvsem sta navdušila ruski film Prvi na Luni in romunski dokumentarec Veliki komunistični bančni rop.

Prvi na Luni sicer ni pravi dokumentarec, temveč se uvršča med t. i. neprave dokumentarce, po angleško mockumentary, ki zgolj izrabi obliko dokumentarca, a prikaže igrane posnetke, ki so videti kot dokumentarni (konkretno vohunski posnetki KGB), da pove svojo zgodbo. In pravzaprav film ne razkrije, ali je za prikazanim tudi kaj resnice, temveč to odločitev prepusti gledalcu. Sama zgodba prikazuje sovjetske poskuse spraviti človeka na Luno že leta 1936, urjenje nesojenih kozmonavtov, načrtovanje in izdelavo vesoljskega plovila ter neuspešno izstrelitev, ki se konča kot sum, da je v Čilu padel meteor (oz. ognjena krogla). Film je mojstrsko dodelan, posnetki so sicer očitno sodobni, saj imajo denimo odličen zvok, a z uporabo nekaterih tehnik precej spominjajo na burleske tridesetih. Sicer je to prvenec režiserja Alekseja Fedorčenka, a glede na videno ga čaka še zelo uspešna kariera, film pa je bil že tudi nagrajen na Beneškem filmskem festivalu.

Čeprav "pravi" dokumentarec, je romunski Veliki komunistični bančni rop po strukturi precej podoben ruskemu filmu. Razlika je v tem, da je dejansko sestavljen iz filmskih arhivov romunske tajne službe Sekretariat in izjav še živečih akterjev dogajanja iz leta 1959. Tisto poletje je Romunijo kot strela z jasnega pretresel oborožen bančni rop, v katerem je bilo izpred banke ukradenih 20 tisoč delavskih plač, danes ekvivalent slabemu milijonu evrov. Kot je pokazala obsežna preiskava, ki je po komunističnem modelu vključevala nepotrebna mučenja in usmrtitve nedolžnih ljudi, so bili storilci nekdanji partijski veljaki, vsi Judi, ki so z denarjem hoteli omogočiti sebi in drugim Judom pobeg v Izrael. Čeprav so Judje, Madžari in druge manjšine med nemško okupacijo Romunije predstavljali jedro komunističnega odpora, se je v letih po osvoboditvi to pričelo spreminjati in Judje so nenadoma pričeli drseti proti robu družbe. A najbolj zanimiva stvar tega dogodka in tudi osrednji motiv filma ni sam rop, temveč dogajanje po njem. Roparjem so oblasti ponudile nižjo kazen (čeprav so jih kasneje postrelili), če sodelujejo pri snemanju propagandnega filma o ropu kot glavni igralci. Ta film, Rekonstrukcija, so kasneje prikazovali članom partije kot opozorilo pred nevarnostmi buržujskih elementov, saj so iz filma odvzete vse reference na judovstvo. Dokumentarec tako na izjemno zanimiv način prikaže absurde in zablode komunističnega režima, preživeli policijski obveščevalci in prijatelji roparjev pa v izjavah razložijo, da so stvari pač tako potekale. A v precej blažji obliki smo podobne absurde preživeli tudi v SFRJ.
Igor Harb

Ni komentarjev:

Objavite komentar