Sašo Bizjak
Župan je poudaril, da predlogi uporabnikov Pekarne niso vplivali na oceno vrednosti obnove.
Za skupno kar 1,7 milijona evrov je po novih izračunih dražja obnova Kulturnega centra Pekarna oziroma tamkajšnjih stavb Hladilnice in Lubadarja. Mestni svetniki na včerajšnji seji ob teh podatkih niso skrivali ogorčenja. "Sprašujem se, ali je to mariborski Teš 6. In ali temu ni botrovalo prerekanje uporabnikov te ustanove?" je menil svetnik Desusa Vilibald Premzl. S svojim stališčem se je pridružil odboru mestnega sveta za finance, ki je prav tako predlagal zavrnitev gradiva. Predlagal pa še obrazložitev razlogov za povišanje, zahteval natančen in realen stroškovnik projekta ter od mestne uprave še pripravo prioritetne liste projektov, ki jih namerava prijaviti na razpise, z odgovori, koliko denarja bo šlo za pripravo na te razpise.
Katera cena je prava?
Spomnimo, da je Mestna občina Maribor že dobila potrjeno sofinanciranje obnove objektov, nato pa zaprosila za podaljšanje roka izvedbe oziroma prenosa neizkoriščenih sredstev v letošnje leto. Ker ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo tega ni odobrilo, so novembra od pogodbe za sofinanciranje odstopili, ministrstvo pa jih je napotilo na pripravo vlog za prijavo na nov javni poziv. Po novelaciji projekta, ki so jo pripravili v občinski projektni pisarni skupaj z občinskim podjetjem ZIM, pa bi obnova Hladilnice sedaj namesto 1,32 milijona evrov stala 1,81 milijona, še bolj se je "podražil" Lubadar, in sicer z 1,68 milijona na 2,9 milijona evrov. Sedaj je sicer predviden tudi precej višji delež sofinancerskega denarja (68 odstotkov), občinski delež pa toliko nižji. Direktor mestne uprave Marko Žula je poudaril, da je do razkoraka prišlo, ker je bila prvotna ocena nerealna. Bolj neposreden in konkreten je bil župan Andrej Fištravec. Po njegovih besedah so v občinski projektni pisarni zatrdili, da so pod prejšnjim mestnim vodstvom imeli takšna navodila, da projekt ne sme preseči določene vrednosti. "In potem so se skušali znajti. Zato tudi razumem, zakaj je cena sedaj takšna, in zato sem gradivo tudi uvrstil na dnevni red, sicer ga ne bi," je rekel.
Potem ko so svetniki drug za drugim izražali pomisleke, je svetnik NSi Zdravko Luketič predlagal prekinitev te točke in pripravo novega gradiva do prihodnje seje. Da je treba torej dobiti "nevtralno", objektivno ceno, so se strinjali tako svetniki kakor župan.
Ne davku na deževnico
Sicer pa je mestna uprava predvidela precej drugačen dnevni red včerajšnje seje. Potem ko je župan Fištravec z dnevnega reda seje mestnega sveta, kakor je napovedal že pred dnevi, sam umaknil odločanje o ukinitvi dveh delovnih mest v svojem kabinetu, so potek seje dodobra premešali tudi mestni svetniki. Niso soglašali s predlaganim dnevnim redom, zato so tudi sami črtali precej točk. Ostali so bolj ali manj imenovanja v svete javnih zavodov in uskladitve odlokov z državnimi uredbami in zakoni. Medtem ko so vse vsebinsko pomembne točke, ki jih je predlagala uprava, umaknili.
Niso se namreč strinjali, da bi že včeraj odločali o smernicah korporativnega upravljanja družb v večinski lasti Mestne občine Maribor, pa tudi ne o celoviti revitalizaciji mestnega jedra, projektu Stičišče inoviranja MOM (SIMOM), češ da so gradiva med drugim slabo pripravljena, ter o letnem poročilu Energetike. Ob tem so z dnevnega reda seje umaknili tudi odločanje o načinu opravljanja lokalne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode, menda zato, ker naj bi ta uvajal tako imenovani davek na dež, kot se je oprijelo ime državne uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, po kateri bi morala občina od 31. marca naprej zaračunavati odvajanje deževnice v javni kanalizacijski sistem. Občina je sicer dolžna odlok uskladiti z novo zakonodajo in uredbo, časa za to ji je preostalo le še dva meseca. So pa svetniki šli še nekoliko dlje. Stojan Auer (LPR) je namreč predlagal, da občina dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih voda, skupaj z osemdesetimi zaposlenimi, prenese z Nigrada na Mariborski vodovod. "Ta pošilja mesečno 46 tisoč položnic, letno bi to pomenilo pošiljanje 600 tisoč položnic manj, kar bi predstavljalo resen prihranek," je pobudo pojasnil Auer. Direktor vodovoda Danilo Burnač je ob tem pojasnil, da povsod v Sloveniji za odvajanje odpadnih in padavinskih voda skrbijo vodovodi, le Maribor je na tem področju unikum. Fištravec je pojasnil, da se skupina, odgovorna za racionalizacijo delovanja občinskih podjetij, s tem vprašanjem že ukvarja.
Redarji več v Mariboru
So pa svetniki potrdili odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, s katerim se z 31. marcem račun razdeli na dva dela, vodarino in po novem tudi omrežnino. Slednja bo namenjena tudi za vzdrževanje priključka, tako da ob okvari novega ne bo več plačal uporabnik, ampak občina. Kar 90 ur več na mesec bodo po novem na mariborskih ulicah prisotni redarji. Občine Duplek, Ruše in Selnica ob Dravi so namreč zmanjšale deleže v skupnem organu, zaradi česar bodo redarji v teh občinah manj prisotni, zato pa toliko več v Mariboru.
Katera cena je prava?
Spomnimo, da je Mestna občina Maribor že dobila potrjeno sofinanciranje obnove objektov, nato pa zaprosila za podaljšanje roka izvedbe oziroma prenosa neizkoriščenih sredstev v letošnje leto. Ker ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo tega ni odobrilo, so novembra od pogodbe za sofinanciranje odstopili, ministrstvo pa jih je napotilo na pripravo vlog za prijavo na nov javni poziv. Po novelaciji projekta, ki so jo pripravili v občinski projektni pisarni skupaj z občinskim podjetjem ZIM, pa bi obnova Hladilnice sedaj namesto 1,32 milijona evrov stala 1,81 milijona, še bolj se je "podražil" Lubadar, in sicer z 1,68 milijona na 2,9 milijona evrov. Sedaj je sicer predviden tudi precej višji delež sofinancerskega denarja (68 odstotkov), občinski delež pa toliko nižji. Direktor mestne uprave Marko Žula je poudaril, da je do razkoraka prišlo, ker je bila prvotna ocena nerealna. Bolj neposreden in konkreten je bil župan Andrej Fištravec. Po njegovih besedah so v občinski projektni pisarni zatrdili, da so pod prejšnjim mestnim vodstvom imeli takšna navodila, da projekt ne sme preseči določene vrednosti. "In potem so se skušali znajti. Zato tudi razumem, zakaj je cena sedaj takšna, in zato sem gradivo tudi uvrstil na dnevni red, sicer ga ne bi," je rekel.
Potem ko so svetniki drug za drugim izražali pomisleke, je svetnik NSi Zdravko Luketič predlagal prekinitev te točke in pripravo novega gradiva do prihodnje seje. Da je treba torej dobiti "nevtralno", objektivno ceno, so se strinjali tako svetniki kakor župan.
Ne davku na deževnico
Sicer pa je mestna uprava predvidela precej drugačen dnevni red včerajšnje seje. Potem ko je župan Fištravec z dnevnega reda seje mestnega sveta, kakor je napovedal že pred dnevi, sam umaknil odločanje o ukinitvi dveh delovnih mest v svojem kabinetu, so potek seje dodobra premešali tudi mestni svetniki. Niso soglašali s predlaganim dnevnim redom, zato so tudi sami črtali precej točk. Ostali so bolj ali manj imenovanja v svete javnih zavodov in uskladitve odlokov z državnimi uredbami in zakoni. Medtem ko so vse vsebinsko pomembne točke, ki jih je predlagala uprava, umaknili.
Niso se namreč strinjali, da bi že včeraj odločali o smernicah korporativnega upravljanja družb v večinski lasti Mestne občine Maribor, pa tudi ne o celoviti revitalizaciji mestnega jedra, projektu Stičišče inoviranja MOM (SIMOM), češ da so gradiva med drugim slabo pripravljena, ter o letnem poročilu Energetike. Ob tem so z dnevnega reda seje umaknili tudi odločanje o načinu opravljanja lokalne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode, menda zato, ker naj bi ta uvajal tako imenovani davek na dež, kot se je oprijelo ime državne uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, po kateri bi morala občina od 31. marca naprej zaračunavati odvajanje deževnice v javni kanalizacijski sistem. Občina je sicer dolžna odlok uskladiti z novo zakonodajo in uredbo, časa za to ji je preostalo le še dva meseca. So pa svetniki šli še nekoliko dlje. Stojan Auer (LPR) je namreč predlagal, da občina dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih voda, skupaj z osemdesetimi zaposlenimi, prenese z Nigrada na Mariborski vodovod. "Ta pošilja mesečno 46 tisoč položnic, letno bi to pomenilo pošiljanje 600 tisoč položnic manj, kar bi predstavljalo resen prihranek," je pobudo pojasnil Auer. Direktor vodovoda Danilo Burnač je ob tem pojasnil, da povsod v Sloveniji za odvajanje odpadnih in padavinskih voda skrbijo vodovodi, le Maribor je na tem področju unikum. Fištravec je pojasnil, da se skupina, odgovorna za racionalizacijo delovanja občinskih podjetij, s tem vprašanjem že ukvarja.
Redarji več v Mariboru
So pa svetniki potrdili odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, s katerim se z 31. marcem račun razdeli na dva dela, vodarino in po novem tudi omrežnino. Slednja bo namenjena tudi za vzdrževanje priključka, tako da ob okvari novega ne bo več plačal uporabnik, ampak občina. Kar 90 ur več na mesec bodo po novem na mariborskih ulicah prisotni redarji. Občine Duplek, Ruše in Selnica ob Dravi so namreč zmanjšale deleže v skupnem organu, zaradi česar bodo redarji v teh občinah manj prisotni, zato pa toliko več v Mariboru.
BRANKA BEZJAK, IGOR SELAN