Obnova Pekarne. Da ali ne?, Dostop.si, 21. junij

Obnova Pekarne. Da ali ne?

Župan Fištravec je tokrat odločitev prepustil izključno »Pekarnarjem«.

21.6.2013 14:21:55

V zvezi s projektom prenove Kulturnega centra Pekarna župan meni, da je odločitev lahko samo ena, ali se bo gradilo oz. prenovilo ali pa ne. Gradbena dokumentacija je namreč že pripravljena in se zato o njej ni več mogoče pogovarjati.

Kaže, da tako imenovani »vstajniški župan« Fištravec v nekaterih projektih kljub vsemu sledi svojemu osovraženemu predhodniku. Podal se je namreč na tanek led in se odločil, da ponovno obudi projekt prenove Pekarne, čeprav so uporabniki njegovega predhodnika vendarle uspeli utišati. Ampak Fištravec se kljub vsemu ne da in poizkuša uporabnike prepričati, da je obnova potrebna. Po drugi strani pa se z njimi ni pripravljen pretirano pogajati. Zanimiva taktika.
Sicer pa bodimo malo realni in poglejmo resnici v oči. Pekarna je definitivno potrebna prenove. Sicer je prenova, oz. njen način in končni izdelek, še vreden debate, prenova pač ne. Ta je namreč nujno potrebna, saj umetniki pozimi ustavrjajo pri največ 10°C, kar je nedopusto, četudi gre za skvot. Tudi luknje v strehah nekaterih objektov in luščenje ometa, pogojev za delo ne izboljšujejo, pravzaprav jih kar ogrožajo.
Upam, da se torej z nemogočimi pogoji delovanja in ustavrajnja v Pekarni strinjamo vsi. Načeloma so tudi uporabniki javnost prepričevali v slednje. Ko pa sem v roke dobil Plenum uporabnikov Pekarne oz. njihove zahteve, s katerimi pogojujejo prenovo oz. strinjanje z njo, pa ne kaže več tako velike želje po prenovi. Po ranih socialnih omrežjih sem na temo prenove Pekarne prebral veliko komentarjev, ki po navadi niso imeli veliko skupnega s prenovo ali s konstruktivnimi mislimi. Šlo je predvsem za širjenje ideje ali če hočete miselnosti, da je Pekarna leglo narkomanov in kriminala. Prosim? So mogoče tej komentatorski veleumi že kdaj prestopili prag tega alternativnega skvota? Močno dvomim, saj v nasprotnem primeru ne bi kvasili takšnih neumnosti. Jim morda takšne predstave vsiljujejo njihovi starši, morda učitelji v šolah? Težko je reči, vendar je kljub vsemu popolnoma jasno, da so to nebuloze brez primere. Morda pa jih moti drugačnost, s katero imamo probleme že skoraj od začetka naše civilizacije. Drugačnost ne boli in ne škoduje. Škodujejo pa laži in vera vanje. Mislim, da je tukaj potrebno jasno in glasno povedati, da so takšni ljudje, ki širijo žaljive, netočne in predvsem iz trte zvite informacije, enostavno neumni. Še bolj neumno bi izpadli, če bi jim dejansko naštel lokale, ki so leglo droge in pregrehe, čeprav so v mladih neizkušenih glavah trenutno zelo »in«. Da o izboru poneumljajoče glasbe v takšnih lokalih sploh ne govorim.
Pa se vrnimo nazaj h Pekarni in njeni prenovi. Žal so me nebuloze, ki se tičejo pekarniškega narko kartela nekoliko zanesle, čeprav sem kljub vsemu uporabnike želel povezati prav z njim. Ob prebiranju že prej omenjenega Plenuma zahtev, sem se namreč pri nekaterih točkah upravičeno vprašal, če morda »pekarnarji« res niso bili pod kakšnim vplivom. Ali pa jih morda tare sindrom Petra Pana, saj se vedejo, kot najstniki.
Prilagam nekaj točk iz Plenuma za lažje razumevanje mojih misli:
- Hladilnica mora obveljati kot avtonomen prostor, ki ga lahko uporabniki tako vizualno, kot funkcionalno spreminjajo po željah in potrebah. Če bi to zahtevalo umik določene tehnične opreme, ki bi bila v lasti MOM, se le-ta vrne lastniku, oziroma njenemu zastopniku (Upravnik KC Pekarna). Pod to točko SKH tudi poziva župana MOM, da eksplicitno podpre njihovo zahtevo, da celotna KC Pekarna postane 'prosta cona', da torej ima avtonomijo, podobno tisti na univerzah, kar pomeni tudi nezmožnost vstopa represivnim organom, izvzemši povabilo ali utemeljeni sum storitve hujšega kaznivega dejanja (telesni delikt, ipd.), ter odsotnost različnih oblik nadzora (video nadzor, varnostniki, inšpekcije...)
Zakaj želja po prosti coni? To so želje najstnikov, ki se otepajo nadzora svojih staršev, učiteljev, babic, dedkov, pravzaprav vseh. Odraslemu pa menda že mora biti jasno, da svet tako ne more funkcionirati. Glede na to, da se v Pekarni prodaja pijača, ki je dražja kot v trgovini, torej nekdo s tem tudi zalsuži. Ni debate o tem ali potrebujemo nadzor tržne inšpekcije ali ne. Če jo potrebujejo tudi drugi lokali s prodajo pijač, jo potrebuje tudi Pekarna. Predvsem pa takšne zahteve kar same kličejo po novih teorijah narkokartela v Pekarni. Si torej želijo takšnega ugleda?
-"Zahtevamo tudi, da se del sredstev, namenjenih za obnovo Hladilnice, nameni Zavetišču za živali Maribor, ter za zaščito kitov in ostalih večjih morskih sesalcev."
Načeloma dobrosrčno razmišljanje, ki pa kljub vsemu daje pridih norčevanja. Lepo da želijo Pekarnarji (upam, da mi tega izraza ne zamerijo preveč) pomagati živalim v zavetišču, ampak za zaščito kitov in morskih sesalcev raje prosimo neko društvo, ki ima dejansko z njimi tudi stik, Pekarnarji pa bi namesto tega lahko zahtevali sredstva za preprečevanje posilstev v družinah, trpinčenje otrok in predvsem lakoto, ki je prisotna že za naslednjim vogalom, četudi si to stežka priznamo. Zakaj se nikoli noben ne spomni česa takega? Resnično me zanima, kje so našli kite in ostale večje sesalce. Seveda so pomoči potrebni tudi slednji, ampak sam vidim večjo efektivnost, če pomagamo najprej ljudem, ki stojijo zraven nas, šele na to se lotimo ostalih. Ali se tukaj držimo pregovora, da je kovačeva kobila vedno bosa in bomo zavoljo tega raje vsakodnevno gledali lačne na domačih ulicah in se zraven tolkli po prsih, da smo pomagali kitom v sredozemskem morju ali oceanu?
Vsekakor je čutiti, da imajo tudi Pekarnarji strahove pred drugačnostjo in spremembami, čeprav se sami proti temu bojujejo v prvih vrstah. Osebno menim, da problem tiči v vodilnih možeh Pekarne, katerim gre vso spoštovanje za medvojno okupacijo tega oz. teh objektov, ki danes kljub vsemu tvorijo alternativo Maribora. Problem vidim, da so ti možakarji, ki v Pekarni uživajo status sive eminence, žal menedžersko ali vodstveno totalno nesposobni in bi že zdavnaj te posle morali predati sposobnejšim posameznikom z vizijo in željo po rasti in napredku. Pekarni trenutno manjka vizija, ki bi bila usmerjena nekoliko globje v prihodnost in ne le nekaj dni naprej, kot je to čutiti danes. Tudi to, da je veliko uporabnikov skreganih med sabo kaže na neko nezrelost. Tako kot na to nezrelost kažejo nekatere zahteve iz Plenuma. Da ne bom narobe razumljen, večina zahtev sploh ni napačnih in so popolnoma razumljive, problem je le v peščici, ki kažejo na nezrelost, neodločnost, predvsem pa kvarijo resnost celotnega Plenuma.
Zanimivo je, da se nekateri umetniki pritožujejo v kako nemogočih pogojih morajo delovati v Pekarni, po drugi strani pa nikakor niso pripravljeni potlačiti svojega ega, stopiti korak nazaj in se z vso resnostjo, brez nemogočih zahtev, pogovarjati o prenovi.
Čas bo sam pokazal, koliko je dobro, da župan in Pekarnarji trmasto stojijo vsak na svojem bregu in družno propagirajo strah pred drugačnostjo, predvsem pa strah pred dogovorom, ki seveda zahteva posutje s pepelom na eni in drugi strani.
Matej Regent

Fištravec in uporabniki Pekarne še vedno brez dogovora, Delo, 26. junij

Fištravec in uporabniki Pekarne še vedno brez dogovora

»Od župana nismo pričakovali takih absolutnih odgovorov. Sam iskreno ne vidim načina, da bi se v obnovo šlo. Če se niso pripravljeni pogajati o ničemer, ne vidim nobenega načina,« je dejal Gregor Stamejčič Grizli. (Tadej regent /Delo)

---

S. P., Delo.si/STA
sre, 19.06, 12:00

---

Maribor - Mariborska občina in del uporabnikov sta še vedno na dveh bregovih glede načrtovane prenove Kulturnega centra Pekarna. Župan Andrej Fištravec je danes ponovil, da se o pogojih prenove ni mogoče več pogajati, skupina uporabnikov pa vztraja, da brez izpolnitve določenih pogojev ne bodo privolili v začasno izselitev.

Po zaključku prve faze, v okviru katere so prenovili nekdanjo upravno zgradbo, se je prenova Kulturnega centra Pekarna v letu 2011 ustavila. Na občini želijo zdaj nadaljevati s prenovo v objektih Lubadar in Hladilnica, za kar imajo na voljo tudi evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov.

Fištravec projekta ne bo odobril brez soglasja uporabnikov

A skupina uporabnikov omenjenih dveh zgradb se le pogojno strinja z načrtovano prenovo. Med drugim ima pomisleke glede zagotovitve nadomestne lokacije in modela upravljanja prenovljenih prostorov. Nekateri se tudi bojijo, da po prenovi ne bodo dobili več prostora v Pekarni.

Fištravec je v današnji izjavi za medije ponovil, da je s prenovo zaradi evropskih sredstev treba začeti že kmalu, vendar pa projekta ne bo odobril brez soglasja uporabnikov, saj ne želi, da bi med obnovo prihajalo do zapletov.

Zaenkrat je dobil le soglasje programskega sveta KC Pekarna, ki je bil ustanovljen po končani prvi fazi obnove kot neke vrste zastopstvo vseh uporabnikov Pekarne. Član programskega sveta Marko Brumen je pojasnil, da se strinjajo z načrtovano prenovo, saj druge rešitve ne vidijo. »Zdi se mi, da bi Pekarna s tem dobila neko novo življenje, sicer tudi novo podobo, a to se da spreminjati,« je prepričan.

»Od župana nismo pričakovali takih absolutnih odgovorov«

Drugačnega mnenja je tako imenovani Plenum, ki naj bi združeval okoli 30 uporabnikov Hladilnice in Lubadarja. Eden od njih je Gregor Stamejčič Grizli, ki je tudi po današnji izjavi župana zatrdil, da od postavljenih pogojev za privolitev v prenovo ne bodo odstopali. »Od župana nismo pričakovali takih absolutnih odgovorov. Sam iskreno ne vidim načina, da bi se v obnovo šlo. Če se niso pripravljeni pogajati o ničemer, ne vidim nobenega načina,« je dejal.

Na pojasnilo, da za pogajanja ni več časa in da so se pred leti strinjali z načrti, ne pristaja. »Stvari, ki so bile delane pred petimi leti, nimajo več odraza v stvarnosti tukaj.«

Pri svojem vztraja tudi župan. »Dokumentacije in načrtov ni mogoče spreminjati. Evropska sredstva je mogoče uporabljati le za rešitve, ki imajo gradbeno dovoljenje«, je poudaril. »Če izgubimo evropsko sofinanciranje, Pekarne ni mogoče obnavljati,« je zatrdil in dodal, da v tem primeru občina ne bo več plačevala obratovalnih stroškov tamkajšnjih objektov.

»Nobena pogajanja niso mogoča. Mogoča je samo obnova ali neobnova,« je poudaril.

Obnova Pekarne vse manj verjetna, Večer, 21. junij

Obnova Pekarne vse manj verjetna

Komunikacija med občinsko upravo in pekarnarji se zaostruje

Marko Vanovšek

"Nobena pogajanja niso mogoča, mogoča je le obnova ali neobnova. Za neobnovo ne bosta odgovorna župan in njegova ekipa, ampak uporabniki kulturnega centra Pekarna," je v sredo povedal župan Andrej Fištravec.

Obnova Kulturnega centra (KC) Pekarna se zdi vse manj verjetna. Občinska uprava in del uporabnikov mariborske alternativne scene namreč ne najdeta skupnega jezika. Medtem ko pekarnarji na trimilijonsko investicijo pristajajo pod številnimi pogoji, jih je mariborski župan Andrej Fištravec minulo sredo še iz oči v oči soočil s stališčem, da pogajanja niso mogoča. "Če bodo uporabniki vztrajali na pogojih, ki so že bili predebatirani v preteklosti, obnove ne bo," je bil jasen župan.

"Treba je odrasti"

Fištravec je nadaljevanje investicije, ki je zastala po prenovi upravne stavbe leta 2011, pogojil s soglasjem njenih uporabnikov. Ti pa bodo, kot smo že poročali, gradbena dela odobrili pod pogojem, da se lahko po prenovi vsi vrnejo nazaj, pri tem pa med drugim ohranijo avtonomnost, pravila krojijo po svoje, sodelujejo pri prenovi in imajo možnost spremeniti projektne načrte, ki da ne odražajo njihovih potreb.

Župan je poudaril, da se sam zavzema za obnovo, vendar je med uporabniki že v predvolilnem času zaznal dvom o projektu, zato je želel zadeve s pridobitvijo soglasja prehodno razčistiti. Navedel je tudi, da so pekarnarji pretekla leta sodelovali tako pri pripravi projektnih načrtov kot snovanju modela upravljanja, čemur zdaj oporekajo oziroma bi radi vse po vrsti znova definirali. "Treba je odrasti, razrešiti Ojdipov kompleks in sprejeti pravila, ki si jih sam postavil, in ne protestirati proti samemu sebi," je bil kritičen župan. Modifikacija načrtov prenove tako zaradi črpanja evropskih sredstev ni mogoča, je pa mogoč pogovor o tistih spremembah, ki ne bi izničile veljavnega gradbenega dovoljenja, je povedal župan. Kot je še dejal, v primeru neobnove ne bo odgovorna njegova ekipa, pač pa uporabniki sami. Vprašljivo pa bo v tem primeru, kot kaže, postalo tudi dosedanje občinsko financiranje obratovalnih stroškov Pekarne. "Občina je lani samo za komunalne stroške Pekarne plačala 22 tisoč evrov, in sicer zato, da se objekt ohrani v kondiciji do prenove. Jutri se bo ta avtonomnost nehala in bo moral vsak sam odgovarjati za to, kar počne, in za posledice na objektih," je izpostavil Goran Rajić, županov svetovalec za sistemska in organizacijska vprašanja. Po njegovem so nekatere zahteve pekarnarjev "infantilne, neumne in neodgovorne", izpostavi pa tisto, da obnovitvena dela v Hladilnici ne smejo motiti delovanja posameznega prostora več kot 14 dni.

Pekarnarji presenečeni

Občina bo sicer zdaj počakala na odgovor pekarnarjev, potem pa potegnila nadaljnje poteze, a časa ni veliko, saj je treba občinski sofinancerski del zagotoviti v rebalansu proračuna. Na drugi strani alternativci ostajajo razklani. Programski svet Pekarne, ki je neke vrste uradno zastopstvo uporabnikov, od začetka podpira obnovo in je občini že poslal svoje soglasje. Da so šli mimo njihove volje, se ob tem jezijo nekateri predstavniki neformalnega Plenuma, ki ga sestavlja okoli 30 uporabnikov iz vse Pekarne, ki, kot že rečeno, obnovo pogojujejo. "Od župana nismo pričakovali takih absolutnih odgovorov. Sam ne vidim načina, da bi se v obnovo šlo, če se niso pripravljeni pogajati okoli ničesar," pa je po županovi izjavi povedal Gregor Stamejčič, eden od uporabnikov Hladilnice, zadolžen za pripravo pogojev. Kot je še dejal, je med načrtovanjem konkretno Hladilnice tam deloval le KUD Kurd, danes pa že šest precej aktivnih skupin, zato načrti izpred petih let "nimajo več odraza v realnosti". Še eden uradni odgovor oziroma odločitev naj bi pekarnarji sicer pripravili v naslednjih dneh, pogoje so pripravljeni tudi omiliti, jih pa močno skrbi, da se občina z njimi ne želi niti neformalno pogovarjati.

Jasmina Cehnar

Andrej Fištravec - izjava o prenovi KC Pekarna, YouTube - Marko Pigac, 19. junij

Dostop do izjave dr. Andreja Fištraveca, župana MOM-a izjavi o prenovi KC Pekarna Maribor: http://www.youtube.com/watch?v=2AR4FB8SI8k.

Tiskovna konferenca se je odvila 19. 6. 2013 v Kulturnem centru Pekarna.

Fištravec: Pekarnarji kot pubertetniki, Večer, 19. junij

Fištravec: Pekarnarji kot pubertetniki

Mariborski župan Andrej Fištravec je za danes napovedal izjavo v zvezi z nadaljevanjem prenove Kulturnega centra Pekarna, že včeraj pa je dal vedeti, da prostora za pogajanje s pekarnarji ne bo, saj je "odločitev lahko samo ena - ali se gradi ali ne". Župan je namreč odločitev o investicijskem posegu v kompleks prepustil uporabnikom, ti pa se niso mogli poenotiti.

Na koncu so na obnovo Hladilnice in Lubadarja vendarle pristali, vendar pod številnimi pogoji. Med drugim zahtevajo zagotovilo, da se lahko vsi aktualni uporabniki vrnejo v prenovljene prostore za najmanj tri leta brez razpisa. Želijo pa tudi, da kompleks ostane avtonomna cona, kjer bodo lahko pravila krojili po svoje. Aktivno želijo sodelovati pri gradnji, terjajo pa tudi spremembe projektne dokumentacije, ker da rešitve niso prilagojene potrebam trenutnih uporabnikov.

A o gradbeni dokumentaciji se ne morejo več pogovarjati, je včeraj izjavil župan. "Kdor se želi sedaj pogovarjati o njej, kaže na svojo infantilnost. To je značilnost pubertetnikov, ki ne vedo, kaj bi radi," je komentiral Fištravec in še: "Kompletna ekipa, ki bi se sedaj pogajala, čeprav se nimamo o ničemer pogajati, je sodelovala pri pripravi gradbene dokumentacije. Sedaj imamo pravno veljavno gradbeno dovoljenje, in ko imate dokument na tej stopnji, lahko zadevo samo realizirate, ne morete pa zagnati spet vse od začetka."

Jasmina Cehnar

Po mnenju Fištravca pri projektu Pekarna pogajanja niso mogoča, Večer, 18. junij

Po mnenju Fištravca pri projektu Pekarna pogajanja niso mogoča

Sašo Bizjak

Mariborski župan Andrej Fištravec v zvezi s projektom prenove Kulturnega centra Pekarna meni, da je odločitev lahko samo ena, ali se bo gradilo ali pa ne. Kot je Fištravec danes dejal v odzivu na ponedeljkovo zgolj pogojno podporo s strani uporabnikov, je gradbena dokumentacija že pripravljena in se zato o njej ni mogoče več pogovarjati.

"Kdor se o tem želi pogovarjati zdaj, kaže značilnosti pubertetnika, ki ne ve točno, kaj bi rad. Celotna ekipa, ki bi se zdaj pogajala, čeprav se nimamo o čem pogajati, je sodelovala pri postopku priprave gradbene dokumentacije. Zdaj imamo pravno veljavno gradbeno dovoljenje in takšen dokument lahko samo še uresničimo, ne moremo pa iti spet od začetka," je dejal mariborski župan.

Kot so iz občine sporočili minuli teden, je projektna dokumentacija pripravljena, za prenovo objektov Hladilnica in Lubadar pa so na voljo tudi evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Od tega je nekaj več kot 700.000 evrov namenjenih za Hladilnico in 1,2 milijona za Lubadar. Ob tem so opozorili, da so sredstva na voljo do oktobra 2014, zato je treba s prenovo pričeti takoj.

Uporabniki Pekarne so v ponedeljek v skladu s pozivom mariborske občine slednji poslali odgovor, da se z obnovo objektov strinjajo zgolj pogojno.

Na obnovo Lubadarja pristajajo pod pogoji, ki jih mora MOM v obliki zavezujoče pogodbe podpisati z uporabniki. Med drugim v času obnove zahtevajo nadomestne prostore, po njej pa morajo vsi uporabniki, ki so imeli prostore pred obnovo, za najmanj tri leta brez razpisa dobiti primerne prostore v Pekarni ali v izven nje, če se strinjajo z dokončno selitvijo.

Ob tem uporabniki pričakujejo, da bodo konkretni prostori določeni še pred obnovo, po zaključku pa jih bodo lahko prosto urejali, spreminjali, preurejali in prilagajali glede na svoje potrebe in kreativne ideje ter jih s tem uredili v skladu s svojo dejavnostjo in vizijo.

Prav tako zahtevajo, da se Pekarni prizna avtonomija odločanja o skupnih prostorih, kar pomeni, da mora biti dovoljeno grafitiranje, postavljanje skulptur, instalacij, igranje glasbe in izvajanje družbenih, kulturnih in drugih aktivnosti, ki so v programskem konceptu Pekarne.

Skupnost ob tem poziva župana Andreja Fištravca, da jasno podpre njihovo zahtevo, da celotna Pekarna postane "prosta cona" in da ima avtonomijo, ki bi bila podobna tisti na univerzah, kar pomeni tudi nezmožnost vstopa represivnim organom, razen kadar gre za povabilo ali utemeljeni sum storitve hujšega kaznivega dejanja.

sta

Glede obnove Pekarne še vedno ne najdejo skupnega jezika, MMC RTV SLO, 19. junij

Glede obnove Pekarne še vedno ne najdejo skupnega jezika

Fištravec: "Mogoča je samo obnova ali neobnova"

19. junij 2013 ob 12:03
Maribor - MMC RTV SLO/STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je ponovil, da se o pogojih prenove Kulturnega centra Pekarne ni več mogoče pogajati, skupina uporabnikov pa vztraja, da brez privolitve v nekatere pogoje ne bodo privolili v začasno izselitev.

Na mariborski občini želijo nadaljevati prenovo, ki se je ustavila leta 2011, potem ko so obnovili nekdanjo upravno zgradbo. Zdaj sta na vrsti objekta Lubadar in Hladilnica, občina pa ima za prenovo na voljo tudi evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Zaradi teh je treba, tako Fištravec, začeti kmalu. Vseeno pa projekta ne bo odobril brez soglasja uporabnikov, saj ne želi, da bi se med obnovo ppjavljali zapleti.

Skupina uporabnikov se z načrtovano prenovo strinja le pogojno, saj imajo med drugim pomisleke glede zagotovitve nadomestne lokacije in modela upravljanja prenovljenih prostorov. Nekatere tudi skrbi, da po prenovi ne bodo dobili več prostora v Pekarni.
Občina je za zdaj dobila le soglasje programskega sveta KC Pekarna, ki je bil ustanovljen po končani prvi fazi obnove kot neke vrste zastopstvo vseh uporabnikov Pekarne. Kot je pojasnil član programskega sveta Marko Brumen, se z načrtovano prenovo strinjajo, saj druge rešitve ne vidijo. Sam meni, da bi Pekarna s tem dobila neko novo življenje, sicer tudi novo podobo, a to se da spreminjati, je prepričan.

Plenum: Od postavljenih pogojev ne odstopamoDrugačnega mnenja pa je t. i. Plenum, ki naj bi združeval okoli 30 uporabnikov Hladilnice in Lubadarja. Med temi je Gregor Stamejčič Grizli, ki je tudi po izjavi župana zatrdil, da od postavljenih pogojev za privolitev v prenovo ne bodo odstopali. "Od župana nismo pričakovali takih absolutnih odgovorov. Sam iskreno ne vidim načina, da bi se šlo v obnovo. Če se niso pripravljeni pogajati o ničemer, ne vidim nobenega načina," je dejal. S pojasnilom, da za pogajanja ni več časa in da so se pred leti strinjali z načrti, se ne strinja. "Stvari, ki so bile delane pred petimi leti, nimajo več odraza v stvarnosti tukaj," je še dodal.

Fištravec: Če izgubimo evropsko sofinanciranje, obnova ne bo mogočaTudi Fištravec je neomajen. "Dokumentacije in načrtov ni mogoče spreminjati. Evropska sredstva je mogoče uporabljati le za rešitve, ki imajo gradbeno dovoljenje,"je poudaril. "Če izgubimo evropsko sofinanciranje, Pekarne ni mogoče obnavljati," je zatrdil in dodal, da v tem primeru občina ne bo več plačevala obratovalnih stroškov tamkajšnjih objektov. "Nobena pogajanja niso mogoča. Mogoča je samo obnova ali neobnova," pravi župan.

VIDEO 

KAKŠNA BO USODA PEKARNE V MARIBORU?

M. K.

Uporabniki Kulturnega centra Pekarna med drugim zahtevajo v času obnove nadomestne prostore, po njej pa morajo vsi uporabniki, ki so imeli prostore pred obnovo, za najmanj tri leta brez razpisa dobiti primerne prostore v Pekarni ali zunaj nje, če se strinjajo z dokončno selitvijo. Prav tako pričakujejo, da bodo konkretni prostori določeni še pred obnovo, po koncu pa jih bodo lahko prosto urejali, spreminjali, preurejali in prilagajali glede na svoje potrebe in kreativne ideje ter jih s tem uredili v skladu s svojo dejavnostjo in vizijo. Foto: RTV SLO

Andrej Fištravec je še enkrat ponovil, da je prenovo zaradi evropskih sredstev treba začeti že kmalu, vendar pa projekta ne bo odobril brez soglasja uporabnikov, saj ne želi, da bi se med obnovo pojavljali zapleti. Foto: BoBo

Fištravec o Pekarni: Ali se bo gradilo ali pač ne, MMC RTV SLO/STA, 18. junij

Fištravec o Pekarni: Ali se bo gradilo ali pač ne

Uporabniki Pekarne se z obnovo objektov strinjajo zgolj pogojno

18. junij 2013 ob 17:31
Maribor - MMC RTV SLO/STA

Mariborski župan Andrej Fištravec v povezavi s projektom prenove Kulturnega centra Pekarna meni, da je odločitev lahko samo ena: ali se bo gradilo ali pa ne.

Kot je Fištravec danes dejal v odzivu na ponedeljkovo zgolj pogojno podporo uporabnikov, je gradbena dokumentacija že pripravljena in se zato o njej ni mogoče več pogovarjati. "Kdor se o tem želi pogovarjati zdaj, kaže značilnosti pubertetnika, ki ne ve točno, kaj bi rad. Celotna ekipa, ki bi se zdaj pogajala, čeprav se nimamo o čem pogajati, je sodelovala pri postopku priprave gradbene dokumentacije. Zdaj imamo pravno veljavno gradbeno dovoljenje in takšen dokument lahko samo še uresničimo, ne moremo pa iti spet od začetka," je dejal mariborski župan.

Kot so z občine sporočili prejšnji teden, je projektna dokumentacija pripravljena, za prenovo objektov Hladilnica in Lubadar pa so na voljo tudi evropska sredstva v znesku nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Od tega je nekaj več kot 700.000 evrov namenjenih za Hladilnico in 1,2 milijona za Lubadar. Ob tem so opozorili, da so sredstva na voljo do oktobra 2014, zato je treba prenovo začeti takoj.

Uporabniki se s prenovo strinjajo zgolj pogojnoUporabniki Pekarne so v ponedeljek v skladu s pozivom mariborske občine tej poslali odgovor, da se z obnovo objektov strinjajo zgolj pogojno. Z obnovo Lubadarja se strinjajo pod pogoji, ki jih mora MOM v obliki zavezujoče pogodbe podpisati z uporabniki. Med drugim v času obnove zahtevajo nadomestne prostore, po njej pa morajo vsi uporabniki, ki so imeli prostore pred obnovo, za najmanj tri leta brez razpisa dobiti primerne prostore v Pekarni ali zunaj nje, če se strinjajo z dokončno selitvijo.

Ob tem uporabniki pričakujejo, da bodo konkretni prostori določeni še pred obnovo, po zaključku pa jih bodo lahko prosto urejali, spreminjali, preurejali in prilagajali glede na svoje potrebe in kreativne ideje ter jih s tem uredili v skladu s svojo dejavnostjo in vizijo.

Prav tako zahtevajo, da se Pekarni prizna avtonomija odločanja o skupnih prostorih, kar pomeni, da mora biti dovoljeno grafitiranje, postavljanje skulptur, instalacij, igranje glasbe in izvajanje družbenih, kulturnih in drugih dejavnosti, ki so v programskem konceptu Pekarne.

Skupnost ob tem poziva župana Andreja Fištravca, da jasno podpre njihovo zahtevo, da celotna Pekarna postane "prosta cona" in da ima avtonomijo, ki bi bila podobna tisti na univerzah, kar pomeni tudi nezmožnost vstopa represivnim organom, razen kadar gre za povabilo ali utemeljeni sum storitve hujšega kaznivega dejanja.

K. T.

Mariborski župan pravi, da je čas za pogajanja že zdavnaj minil. Foto: BoBo

Pekarna čaka na prenovo, ki pa se zapleta. Foto: EPA

Uporabniki mariborske Pekarne pogojno podpirajo prenovo, MMC RTV SLO/STA, 17. junij

Uporabniki mariborske Pekarne pogojno podpirajo prenovo

Občina: Prenovo je treba začeti takoj

17. junij 2013 ob 17:54
Maribor - MMC RTV SLO/STA

Uporabniki Kulturnega centra Pekarna v odgovoru, ki so ga v skladu s pozivom poslali mariborski mestni občini, sporočajo, da se s prenovo objektov Hladilnica in Lubadar strinjajo zgolj pogojno.

S prenovo Lubadarja se strinjajo pod pogoji, ki jih mora Mestna občina Maribor v obliki zavezujoče pogodbe podpisati z uporabniki. Med drugim zahtevajo v času obnove nadomestne prostore, po njej pa morajo vsi uporabniki, ki so imeli prostore pred obnovo, za najmanj tri leta brez razpisa dobiti primerne prostore v Pekarni ali v zunaj nje, če se strinjajo z dokončno selitvijo.

Predstavniki Skupnosti uporabnikov Pekarne, ki so o predlogu odločali na plenumu, prav tako pričakujejo, da bodo konkretni prostori določeni še pred obnovo, po zaključku pa jih bodo lahko prosto urejali, spreminjali, preurejali in prilagajali glede na svoje potrebe in kreativne ideje ter jih s tem uredili v skladu s svojo dejavnostjo in vizijo.

Za avtonomijo odločanja o skupnih prostorih
Zahtevajo še, da se Pekarni prizna avtonomija odločanja o skupnih prostorih, kar pomeni, da mora biti dovoljeno grafitiranje, postavljanje skulptur, instalacij, igranje glasbe in izvajanje družbenih, kulturnih in drugih dejavnosti, ki so v programskem konceptu kulturnega centra. Prav tako želijo, da bodo hišni red kompleksa za prostore, ki jih upravljajo, oblikovali uporabniki prostorov, v fizično obnovo pa mora biti dejavno vključen programski svet, ki je posvetovalni in nadzorni organ izvajalcev in investitorja.

Ob tem uporabniki poudarjajo, da je obstoječi projekt Lubadarja nesprejemljiv za dejavnosti, ki se bodo v njem izvajale, zato je v sodelovanju z njimi treba uskladiti obnovitvene načrte. Projektant, ki je zasnoval Lubadar, po zapisanem ni preveril potreb z uporabniki.

"Predvidena velika dvorana v Hladilnici je odveč"Podobne zahteve imajo v povezavi s prenovo Hladilnice, ki mora po njihovem mnenju delovati tudi med prenovo, zato obnovitvena dela ne smejo motiti delovanja posameznega prostora za več kot 14 dni, razen če se uporabniki strinjajo z daljšim rokom. Sicer pa po njihovem mnenju Hladilnica ne potrebuje še ene velike dvorane, kot je načrtovana, namenjene uprizoritvenim dejavnostim, niti restavracije. Potrebuje pa več manjših prostorov z dostopom iz pritličja, dobrodošla bi bila tudi klet.

Zahtevajo tudi navedbo točnega datuma začetka del in predviden časovni okvir za izvedbo posamezne faze obnove. Župana Andreja Fištravca pa skupnost še poziva, da jasno podpre njihovo zahtevo, da celotna Pekarna postane 'prosta cona' in da ima avtonomijo, ki bi bila podobna tisti na univerzah. To bi pomenilo tudi nezmožnost vstopa represivnim organom - razen kadar gre za povabilo ali utemeljeni sum storitve hujšega kaznivega dejanja.

Sredstva na voljo le do prihodnje jeseniIz občine so prejšnji teden sporočili, da je projektna dokumentacija pripravljena in da so za prenovo na voljo tudi evropska sredstva v znesku nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Od tega je nekaj več kot 700.000 evrov namenjenih za Hladilnico in 1,2 milijona za Lubadar. Kot opozarjajo, so sredstva na voljo do oktobra 2014, zato je treba prenovo začeti takoj. Predvideni lastni delež občine znaša več kot 1,1 milijona evrov, manjkajoča sredstva, potrebna za izvedbo investicije v tem letu, pa nameravajo zagotoviti z rebalansom občinskega proračuna.

M. K.

Skupnost uporabnikov Pekarne je ob tej priložnosti pozvala župana Andreja Fištravca, da jasno podpre njihovo zahtevo, da celotna Pekarna postane 'prosta cona' in ima avtonomijo, podobno tisti na univerzah. To pomeni tudi nezmožnost vstopa represivnim organom, razen v primeru, da gre za povabilo ali utemeljeni sum storitve hujšega kaznivega dejanja. Foto: Pekarna.org/dusand

Mestna občina Maribor ima za obnovo obeh objektov na voljo tudi evropska sredstva. Foto: www.pekarna.net

19 let težke odločitve, Večer 17. junij

19 let in težke odločitve

Pekarna je minuli konec tedna praznovala 19 let zasedbe kompleksa; pekarnarji se za obnovo vse bolj ogrevajo

Sašo Bizjak

Tudi ob sobotnem proslavljanju 19-letnice je bila Pekarna polna.

Mariborski alternativni center Pekarna, ki te dni sprejema odločitev, ali pristati na obnovo dveh objektov znotraj kompleksa, je minulo soboto na široko odprl vrata in zaznamoval svojo obletnico. Te dni namreč mineva 19 let, odkar so nekdanje vojaško oskrbno skladišče s pekarno zasedli mariborski alternativci.

V Pekarno so prišli predvsem tisti, ki tja zahajajo že dlje časa, na ustvarjalnih delavnicah so se jim pridružile najmlajše generacije. Za odrasle je bila pripravljena še lokostrelska stojnica, vsi pa so se lahko okrepčali z vegetarijansko enoločnico in drugimi jedmi. Športni navdušenci so se preizkusili v vožnji po notranjem poligonu s kolesi, rolkami in rolerji ali pa se odpravili na Pisto in v park na doživljajsko igrišče, kjer so jih čakale vaje iz potrpežljivosti. V Lubadarju so imeli prosto plezanje po steni, na zunanjih površinah Pekarne pa možnost udejstvovanja v različnih ekipnih športih.

Popoldan so v parku brali partizansko poezijo, pokazali pa tudi Desant na Drkovce. Zeitklub v Hladilnici je predstavil še projekt Računalniki za socialno ogrožene, Kulturno društvo MC IndiJanez pa Mednarodni prostovoljski delovni tabor MIKS, v okviru katerega je v Mariboru več mladih iz desetih evropskih držav. Sicer pa so v Hladilnici tudi predvajali dokumentarne filme in koncerte, zvečer so imeli tam in v Supernovi še jam session, na Pisti in pred MC pa še instalacije in performense. Zofijini ljubimci so poskrbeli za govorniški oder, Bukvarna Ciproš pa za izbor knjig na zunanji stojnici.

Velik del praznovanja je bil glasbeno obarvan, saj so se koncerti pekarniških skupin na Pisti kar vrstili. IndiJanez je postregel s koncertom glasbene šole KUD Coda, na katerem so sodelovali njeni učenci s svojimi starši,posebni gosti so bili Dalaj Eegol in Gušti ter skupina Happy ol'McWeasel. Nabito poln IndiJanez je bil dokaz, da umetniško medgeneracijsko sodelovanje deluje in da mladi glasbeniki uživajo v sodelovanju z znanimi glasbeniki. Pravzaprav je bila celotna Pekarna polna čez dan ter v večernih in nočnih urah, kar je pohvalil tudi Gušti, ki meni, da je treba podpirati predvsem kakovostno glasbo, pa naj bo ta rock ali katera druga zvrst.

Po praznovanju obletnice so pekarnarji v nedeljo popoldan znova zasedali na svojem Plenumu, kjer so še enkrat razpravljali o podpori obnovi Hladilnice in Lubadarja. Mestna uprava je namreč skoraj trimilijonsko investicijo pogojila s soglasjem uporabnikov, ti pa se minuli teden niso dokončno poenotili. Odločili so sicer, da s prenovo Lubadarja soglašajo pogojno, občinsko investicijo v Hladilnico pa najprej zavrnili. Na včerajšnji debati, kjer so že četrtič pretresli argumente za in proti, so pekarnarji pričakovali tudi mariborskega župana Andreja Fištravca, a ga niso dočakali. Od njega so med drugim pričakovali odgovor, ali je občina sploh pripravljena prisluhniti pogojem, pod katerimi bi uporabniki pristali na obnovo. Pekarnarji se sicer za obnovo vse bolj ogrevajo. Sedaj nanjo, sicer pod številnimi pogoji, pristajajo tudi uporabniki Hladilnice, ki bi radi zaščitili obstoječa umetniška dela, leseni strop v razstaviščnem prostoru, aktivno sodelovali pri obnovi, zlasti pa dobili zagotovilo, da se smejo po gradbenem posegu v prostore vrniti.

URŠULA GODEC, JASMINA CEHNAR

Vse ali nič, Večer, 15. junij

Vse ali nič

Marko Vanovšek

Burno in čustveno so se pekarnarji ta teden odzivali na ponudbo mariborske mestne uprave, ki je odločitev o nadaljevanju prenove alternativnega kulturnega centra taktično položila v roke uporabnikov. Sicer razklani alternativci so občini včeraj želeli žogico vreči nazaj, ji sporočiti, da nasprotujejo obnovi Hladilnice, z investicijo v Lubadarja pa soglašajo pogojno. A so si zadnji hip premislili. In že četrtič sklicali svoj Plenum. Verjetno zato, ker je občina vmes dala vedeti, naj vzamejo vse ali nič.

Tako se pekarniška zgodba ves teden vleče v stilu TV-limonade, neskončne drame, ki se napleta okoli že po petih minutah jasnega izida štorije. V danih razmerah druge pametne možnosti, kot da pekarnarji pristanejo na obnovo dotrajanega kompleksa, ne glede na vse pomisleke, namreč ni. Manevrski prostor so imeli alter kulturniki le v točki, da dorečejo pogoje za svoj pristanek. A so se o tem poenotili šele tretji dan svojih debat, prej pa v glavnem razvijali teorije zarote in tudi z žaljenjem ugotavljali, kdo je "pravi" pekarnar, kdo "pisarničar" in kdo ima večji privatizacijski apetit. Resnejše razprave o skupni viziji uporabnikov kompleksa, kaj šele realnih alternativah obnovi, pa ni bilo. Po drugi strani pa je odpor - neodločnost dela že refleksivno antioblastniških pekarnarjev - razumljiv. Izkušnje z upravno stavbo niso dobre, saj se kar nekaj uporabnikov po prenovi vanjo ni moglo vrniti. Pekarnarji, ki prav danes zaznamujejo 19-letnico zasedbe, imajo v rokah tudi odločitev, ki prinaša nekaj novega, nejasnega in bo zagotovo za zmeraj spremenila njihov domicil, vnesla drugačna pravila igre. Pravila, po katerih ne bo več dovolj samo biti, ampak bo obvezno treba tudi dati. Nazaj k skupnosti, s programi. Kar je za širše okolje najbrž boljše, za posameznike, še posebno tiste, ki jim je Pekarna vse, pa hud udarec, v najhujšem primeru morda celo nokavt za mariborsko alternativno sceno. Tako lahko ponujeni občinski "vse" za nekatere v tej zgodbi pomeni nič. In nasprotno.

Koliko pravil in novih fasad lahko preživi alternativa, lahko pokaže le čas. A občutek v razmerah, ko alternativci ne vedo, kaj bi pravzaprav radi, so navznoter in navzven sovražno nastrojeni ter ščitijo vsak svoje parcialne interese, je, da bi moral nekdo udariti po mizi. Je zdaj čas, da Fištravec spusti na plan tistega leva v ascendentu, ki "lahko enajst ur dnevno prespi v senci, ko pa zarjove, so vsi na miru"? Včasih je očitno potrebno tudi to. Pa čeprav, bogoskrunsko, v prostoru pekarniške avtonomije.

Jasmina Cehnar