sreda, februar 23, 2011

Garažni punk koridor - 7DNI, 23.02.2011

Garažni punk koridor


No Rules pravijo,da potujejo od bede do raja in nazaj.
D.M.T (Novi Sad), No Rules (Tuzla), Muškat Hamburg (Maribor) so dvorano Gustav v mariborski Pekarni do vrha napolnili s kitarskimi rifi. Ekipi Punkrock koridorja in Garage Explosiona sta združili moči in na oder zvabili srbske legende, ki igrajo oster rock"n"roll. Da imajo radi Ramonse in New Bomb Turkse, tudi nočejo skriti. Bosanski rock"n"roll in rhytm & blues glasbeni navdušenci z imenom No Rules imajo radi Stonse, Dr. Feelgood in seveda Chucka Berryja, a ne živijo v preteklosti, ampak je slišati svež zvok in v prihodnost zazrte vsebine. Pravijo, da potujejo do bede do raja in nazaj. In pot se zdi izjemno zanimiva.

Najboljše, kar ima zdaj slovenski rokenrol, pa se imenuje Muškat Hamburg. Nastop najenergičnega in najpunkenrolskega benda pri nas je bil seveda tudi tokrat eksplozija glasbe. So zabavni, imajo izjemen nastop in dobra spročila. Tokrat je bilo slišati veliko novih pesmi. Bend je torej na ustvarjalnem vrhuncu. Zdaj ga je treba izkoristiti, mu čimvečkrat prisluhniti, jemati pri njemu, kar nudi.

Tudi po obisku sodeč tovrstna kitarska glasba ima prihodnost. Seveda, ko pa ne potvarja, ne olepšuje, ni solzava in neživljenjska, ampak direktna, odkrita, energična, čisto zdajšnja in naša.

Mariborski garažni punk koridor je zadel žebljico na glavico.

sdn

Najenergičnejši slovenski rokenrol tega trenutka se imenuje Muškat Hamburg.

petek, februar 18, 2011

V Pekarni večer punkrocka - Vecer, 18.02.2011

V Pekarni večer punkrocka

V kulturnem centru Pekarna Magdalenske mreže lahko danes ob 22. uri prisluhnete eksploziji garažnega punkrocka. Na odru dvorane Gustaf bodo namreč nastopili novosadski DMT, tuzelski No Rules in domači Muškat Hamburg.

Igor Selan

FIX: Malo drugače o in z Nino Bulatovix ter Father Murphy - Šouvizija, 17.02.2011

FIX: Malo drugače o in z Nino Bulatovix ter Father Murphy

Petkov večer smo preživeli v družbi Nine Bulatovix, mariborske art/postpunk zasedbe in italijanskih psihedeličnih eksperimentalistov Father Murphy. Pred koncertom smo oba benda postavili v debatno okolje, kar je njuno predstavitev naredilo še toliko bolj zanimivo. Po intervjuju smo bili priča odličnemu čustvenemu naboju, ki je preko že omenjenih bendov, zajel Menzo pri koritu.


četrtek, februar 17, 2011

Koprska pesniška prihodnost nastaja ... - Primorske novice, 15.02.2011

Koprska pesniška prihodnost nastaja ...

Tako je spodbudno povedal vzhajajoči pesnik in vrhunski jadralec Karlo Hmeljak ter motor pesniškega festivala 3P, ki “bdi” nad prihodnostjo poezije in promovira poezijo prihodnosti v slovenskem prostoru. Od 8. do 12. februarja so se v Kopru tako predstavili uveljavljeni avtorji mlajše generacije, ki s svojim ustvarjanjem pomembno krojijo sodobno slovensko literarno sceno.


KOPER> Svoje stihe so v štirih večerih predstavili Veronika Dintinjana, Andrej Hočevar, Gregor Podlogar, Katja Perat, Tibor Hrs Pandur, Katja Plut in Uroš Prah.

Na sobotnem sklepnem večeru pa so za uvod poskrbele “mobilne” Mlade rime, ki enkrat mesečno v ljubljanski Menzi pri koritu nudijo možnost najbolj svežim pesnikom in pesnicam javno predstavitev njihovega ustvarjanja. V sklopu Mladih rim, ki so že tradicionalno dopolnilo festivalu 3P, so v soboto svojo poezijo predstavili Blaž Božič, Glorjana Veber, Marko Matičetov, Monika Vrečar in Tjaša Korelc. Zanimivost Mladih rim, ki sta jih zasnovala Veronika Dintinjana in Dejan Koban, je v tem, da je njihovo delovanje malce “anarhično”, saj ne poznajo pojma urednikovanja, temveč prav vsakemu ponudita možnost javne predstavitve svojega ustvarjanja.

Sobotni večer je ponudil tudi najbolj rock' n'roll pesniški večer daleč naokrog, saj je nastopil trio Nevem - konstrukt besede in zvoka, v katerem je Dejan Koban z nojzersko glasbeno spremljavo predstavil svoje pesniške stihe ter se s svojo poezijo tudi priključil napovedanima zasedbama; Yoko Ono in Nina Bulatovix. Ljubljanska zasedba Yoko Ono, ki se giblje med punkom in hardcorom, je postregla z izpiljeno, ostro in udarno godbo, toda z ne ravno posrečeno pojavo frontmanke, ki bi se nujno morala odpraviti na kakšen koncert zagrebške zasedbe Analena. Za pravcato presenečenje večera pa je poskrbela mariborska zasedba Nina Bulatovix, ki je, kot piše na njihovi myspace spletni strani, nastala kot zelo kritičen glasni odgovor stagnirajoči kulturni ponudbi Maribora, ki jo bo rešila (?) Evropska prestolnica kulture 2012. Nina Bulatovix zajema iz obsežnega glasbenega kotla post punka in bo v prihodnosti nedvomno opozorila nase.

Nekaterim pesnicam in pesnikom, ki smo jih uspeli ujeti, smo postavili vprašanje: Kakšen je pomen poezije danes? Je ta omejena na ožjo kulturno sfero ali ima možnost preboja v širše družbene pore? Prejeli smo pisano paleto odgovorov, kjer pa se je predvsem izkristaliziral pomen poezije kot sile, ki ima izrazito individualno prevratno moč.

Katja Plut: “Umetnost ima nasploh veliko možnost preboja - pri vsakem posamezniku, ki se ga ima priložnost dotakniti. Moj vtis je, da so si umetnost prisvojile elite, zaradi splošne nezmožnosti občutenja, ki vlada v tej 'kulturi', in jo imajo za prilogo k aperitivu - na ta način se je zmožnost umetnosti, da bi prinašala spremembe v družbo, kar se da zmanjšala. To je bil samo del splošne apatije vrhunca kapitalizma, ki pa se, upam vsaj, z zaostrovanjem gospodarskih razmer umika. Mlajši pisci, ki stopajo na pesniške odre, se mi zdijo bolj angažirani kot tisti, med katerimi sem začela. S tem niti ne mislim nujno neposredne družbene kritičnosti, temveč odločnost za prebijanje, kjerkoli se da kaj prebiti. Druga pojavnost, ki sem jo opazila, je volja po sodelovanju, v nasprotju s prejšnjim individualizmom. Po mojem mnenju bomo priča levitvam.”

Veronika Dintinjana: “Ne vem, ali je pomen poezije danes dosti drugačen, kot je bil nekoč. Odkar človek pomni zase, nosi poezijo s seboj, v časih krize je treba zbrati vse moči, in poezija je ena od skritih moči. Poezija vselej govori posamezniku in je po svoje elitna, ker govori izbranemu in nagovorjenemu bralcu. Toda teh posameznikov je mnogo in vrat, kako priti do poezije, je veliko. Pomembno je, da ljudje vstopajo v poezijo in da pustijo da poezija vstopa vanje.”

Dejan Koban: “Občutek imam, da se pomen poezije bistveno manjša in da se ga želi še zmanjšati. Žal se velikokrat pomen poezije in pogled nanjo manjša prav pri tistih, ki o njej pišejo in urednikujejo. To je seveda žalostno. Upam sicer, da se motim, čeprav sem skoraj prepričan, da se ne. A kakorkoli, poezija se prebija, je med nami, samo slišati jo je treba. Všeč mi je, da je poezija marginalna stvar in da nima jumbo plakatov. Razen ob svetovni prestolnici knjige v Ljubljani, ko so vsi naenkrat začeli pisati poezijo in jo brati, da bi bili ob koritu. Poezija živi, je živela in bo živela. Ni sol, ki bo vsak čas zažrla v družbo, ampak je začimba, ki bo družbo oplemenitila. Poezija je tudi popularna, je navadna stvar, ki jo počnemo lahko vsi, ni nekaj posvečenega in nad vsem.”

Karlo Hmeljak: “Najstrožja in največja odmaknjenost od družbe in vera v besedilo in besedo lahko sproži določene učinke na družbo in na življenje. S tem ko se pesniki najbolj odvrnejo od sveta, so mu dejansko najbliže. Edini potencial poezije je branje poezije, zato festival poskuša biti to in poezijo tako približati bralcem.”

BILJANA PAVLOVIĆ

četrtek, februar 10, 2011

Gustaf Hits vol. 010 - RockOnNet, 08.02.2011


Gustaf Hits vol. 010

2010 / Pekarna magdalenske mreže

Naslov, ki se bere kot "Beli album 26” ali “Bravo hits vol.79”, ponavadi ne obeta nič dobrega. Ma kaj ponavadi, praviloma! Razne kompilacije so svoje bistvo sprostitualizirale na instant koktejl nekih singlov in kvazi hitov za hitro konzumacijo na poti do službe, city parka in nazaj. Izjemoma pa strnjen izbor skladb dejansko postreže s prerezom neke lokalne scene, zvoka, akcije. Gustaf Hits vol.010 je, pa naj se sliši njen naslov tako banalno kot Dee Jay Time mix, prav to.

Dvorana Gustaf v mariborski Pekarni pod svoje visoke strope in široke odmeve že lepo število let vabi gverilske koncertne bukerje, garažne razgrajače in pankovske poete, ki v takšnih in drugačnih oblikah delujejo v omenjeni dvorani. Coma Stereo (ki tvorijo jedro super ekipe za organizacijo koncertov Solar Pulse), Nina Bulatovix, Vortex Magnolia, Helika, Dinozaver, Sportbilly Krši Embargo in Trak 47 so skupki Gustafovega “grozda”: laptop jezdeci, (ne)klasični bendi, mešana sodelovanja, bratski pobegi in še kaj. Ja, medtem, ko se na Metelkovi prepirajo, kdo je bolj ultra levičarski in bolj “pank” od soseda ter si pljuvajo v skledo in na odre, so se v Mariboru odločili dokumentirati neko obdobje nekega prostora. Torej: pustiti nekaj za seboj, arhivirati zase in za tiste, ki še pridejo.

Prisotni na plošči so zvočno zelo različni in izrazito netrendovski – v pozitivnem smislu. Še dobro, saj lovljenje “novodobnih in aktualnih glasbenih smernic”, ki ga imajo tako zelo radi domači “alter” kritiki, menjajo za nepopustljivost in svežino. Iz Gustafa tako odmeva obilo žanrske ohlapnosti in blagega eksperimentiranja. Prisotnih na kompilaciji je preveč, da bi predstavljal vsakega posebej, velja pa omeniti, da se odmevi razlegajo od progresivnega post rocka, laptop elektronike, dub etno čorbe, eksperimentalnega popa, akustične melanholije, pankovske poezije in še česa ...

Velja omeniti, da so bile pesmi na kompilaciji v celoti posnete v dvorani Gustaf, kar še dodatno priča o dejanskem prerezu scene in zgoščenem ter burnem muziciranju pod skupno streho. Lepa bera razburljivih domačih glasbenikov štajerskega podtalja je tako ustvarila odličen glasbeno družbeni artefakt, ki se pri nas preredko zgodi. Kompilacija je na voljo za brezplačen dolpoteg (portal “Bandcamp”) in / ali v obliki cede plošče, nekatere protagoniste pa z malo truda in pogleda levo in desno zlahka najdete tudi na odrih širom Slovenije. Mariboring ain’t that boring!

Peter Cerar

ponedeljek, februar 07, 2011

Obnova Pekarne vse bolj najeda alternativno kulturo - Večer, 05.02.2011

Obnova Pekarne vse bolj najeda alternativno kulturo
Napovedana popolna prenova alternativnega kompleksa na Taboru ne bo uresničena, zato je vprašanje, ali je sploh smiselno nadaljevanje, ki mu Pekarna sama očitno ni kos - še posebno ker prav to razjeda njeno bistvo in razbija koncept

Mariborski župan Kangler je obljubil, da bo Pekarno prenovil v celoti.
(Marko Vanovšek)
Mariborski župan Kangler je obljubil, da bo Pekarno prenovil v celoti.

Program popolne prenove, s katerim bi Maribor dobil reprezentativen kompleks alternativne, neodvisne kulturne produkcije, je vse bolj pod vprašajem. Pekarna z značajem pomembnega mestnega, regionalnega in državnega središča urbane kulture ni več to, kar je bila. Nastajajo kratki stiki med uporabniki, za mnoge je nejasen v mestnem svetu sprejeti model upravljanja Pekarne, nekatere moti vse večja težnja po komercializaciji vsebin, najbolj pa bode v oči prenova zgradb na tem prostoru. Obljuba župana Franca Kanglerja, da bo prenova vseh objektov zaključena do leta 2012, je padla v vodo, zato javno vprašamo, kaj bo z obljubo pekarnarjev, ki so ob drobljenju prenove, spremembah načrtov in težnjah po komercializaciji napovedali, da jo bodo zasedli kot leta 1994. Središče alternativne kulture, ki bi jo mestna oblast v času napovedanih modernih objektov kot unikum morala negovati in čuvati, jo je - z izgovori na zakonske predpise - vzpostavila na način vodenja po svoje. Se je s tem začela uresničevati nevarnost poskusa razbijanja koncepta Pekarne?

Ramiz Derlić, vodja kulturnega društva MC IndiJanez, se sprašuje, ali je obnova, glede na to, kako se je začela, sploh še smiselna. "Ali ne bi to pomenilo izgona alternative s tega prostora in, ker drugega nimamo, tudi iz Maribora? Naše društvo po izselitvi iz prostorov, kjer bo stala nova upravna stavba, še zdaj nima nadomestnih. Če povem še jasneje, deložirali so nas. To je oblastniški način, ki se je vzpostavil v kombinaciji občine in MKC-ja. Češ, jaz sem gospodar, ti pa uporabnik brez pravic," je jasen Derlić. Društvo je sicer po izselitvi dobilo ponudbo za nove prostore, a jo je, kot delajo številni kulturni ustvarjalci v tem mestu, zavrnilo. Razlog je preprost: dostop do njih ne bi bil mogoč 24 ur na dan.


Koncerti, ne pa slaščičarske zadeve in šoping center

Gregor Kosi, direktor Pekarne Magdalenske mreže, ki je - potem ko je razpadel t. i. Odbor za Pekarno (se pa ta sedaj po zagotovilih na novo vzpostavlja), ta pa je od prvih načrtov za revitalizacijo zastopal pekarnarje - prevzel pogajalske vajeti, zatrjuje, da je jabolko spora tudi dejstvo, da bo dobiček, ki ga bodo imeli uporabniki, transparentno izkazan, brez menedžerskih principov pa ga bodo prekanalizirali nazaj v program. Ne vemo, ali je Kosi s tem mislil Derlića, ki vodi klub MC Pekarna, najbolj obiskani prostor na tem območju, in organizira veliko koncertov, ki prinašajo zaslužek. A v bran njemu, ki zase pravi, da v okviru društva dela mnogo stvari drugod po mestu in Sloveniji, je spregovoril Said Bešlagič, dolgoletni uporabnik Pekarne in član skupine Blutwurst. Po njegovih besedah kljub zaslužkom Ramiz Derlić "dela kot nor in ima ponudbo, v Maribor pa pripelje najboljše skupine. In če je koncert kakovosten, ni nujno, da je vse zastonj. Prav je, da zanj odšteješ deset evrov. Vprašanje pa je, zakaj teh koncertov ni v Gustafu, in še, kako je mogoče, da je ta dvorana poleti zaprta. Mogoče zato, ker se vsi gledajo postrani? Ta dvorana je bila namenjena za koncerte, ne pa za neke slaščičarske zadeve, modne razstave in revije. Ti nas ne zanimajo," pravi Bešlagič, ki po svojih izkušnjah vidi izvirni greh zgolj v tem, da Pekarna in njeni ljudje v šestnajstih letih niso dozoreli za pravega sogovornika v mestu, predvsem pa ne za to, kar se dogaja sedaj.

Namesto celotne le delna obnova
Prenova, ocenjena na slabih osem milijonov evrov, je torej zadnji v nizu dogodkov, ki kažejo na to, da bodo pekarnarji morali potegniti naslednjo, zagotovo bolj ostro potezo. Spomnimo in strnimo: mariborski župan Kangler je, potem ko je hotel Pekarno najprej preseliti, si potem premislil in se za to tudi opravičil, obljubil, da jo bo prenovil. V celoti. Borut Wenzel, sodelavec Pekarne Magdalenske mreže, pravi, da je bila obljuba za vseh pet stavb na tem območju: za upravno stavbo, ki jo je z argumenti o zakonodaji in lažjem pridobivanju evropskega denarja dobil javni zavod MKC (Mladinski kulturni center), za Hladilnico, Lubadarja, Gustav in MC. Za zdaj, pa še to ne čisto jasno, dobro kaže zgolj Hladilnici, ki je na lanskem razpisu vladne službe za regionalni razvoj sicer dobila denar, a ker prošnja ni bila popolna, manjkale so namreč priloge o opremi, bo ta denar morala zagotoviti občina sama. Ali ga bo, se ne ve, ker letošnji proračun še ni sprejet, iz projektne službe Mestne občine Maribor (MOM), ki jo vodi Monika Kirbiš, pa so nam sporočili, da je glede na investicijski načrt projekt ocenjen na slab milijon evrov. Na omenjenem razpisu so dobili 700 tisoč evrov, preostalo naj bi v proračunu predvidela mestna uprava. S tem se je uresničila Wenzlova napoved, da bodo občinarji klestili sredstva za opremo, najprej ocenjeno na pol milijona evrov.

Zaradi kontejnerjev padajo drevesa
"Ta prenova me vse bolj skrbi, kajti videl nisem še nobene študije. Ni mi za vojno, ampak za prostor, naj se jedro ohrani, predvsem pa občinstvo, ki hodi sem. Smo pomemben faktor v mestu in škoda bi bilo, da se ljudje ne bi več dobro počutili v novi Pekarni," navaja Derlić, ki si želi, da bi prenova potekala bolj kreativno in ne tako, kot poteka sedaj. Pove, da gradbeniki pridejo, postavijo oder, zaradi postavitve kontejnerjev pa posekajo drevesa, čeprav naj bi bilo izrecno rečeno, da se to ne sme. "Vse deluje tako, kot da bi obnavljali šoping center, kot da Pekarna ni več živo tkivo, kjer ljudje ustvarjajo. In pri tem se ne daje prednost uporabnikom, recimo za poslikavo, ampak so ustanovili kar svojo komisijo. To ni več Pekarna."

Že enkrat prenovljena
Očitno bo letos zaživela zgolj upravna stavba, ocenjena na milijon evrov in pol, ki pa jo je po upravljalskem modelu, sprejetem v mestnem svetu lani, vodi MKC. Slednji naj bi se tam naselil enkrat junija, julija, tam bo tudi mladinski hotel. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z uporabniki, ki so še pred obnovo tam imeli prostor. Kosi je sicer lani za medije dal izjavo, v kateri zatrjuje, da bo zapisano določilo, da se lahko po prenovi v kompleks vrnejo avtorji oziroma programi, ki so v Pekarni že delovali. A sedaj pravi, da je vse odvisno od tega, kako bo potekala nadaljnja prenova drugih zgradb, tako da vsi izseljeni očitno ne bodo dobili prostora v novi stavbi. Bolj neposredna je direktorica MKC-ja Nina Arsenovič, ki navaja, da bo v prenovljeni upravni stavbi prostor za del uporabnikov, ki so bili v njej do sedaj. "Način, na katerega bodo lahko prišli v nove prostore, je opredeljen v modelu upravljanja, ki smo ga s skupnimi močmi pripravili v MKC-ju, Odboru za Pekarno in Uradu za kulturo in mladino MOM. Sestavljen bo namreč programski svet, ki bo na podlagi razpisa v prostore uvrstil najprimernejše uporabnike. Tisti, ki v tem trenutku ne bodo izpolnjevali pogojev, bodo do konca izgradnje celotnega kompleksa smeli uporabljati nadomestne prostore, ki so jim bili zagotovljeni."

Mimogrede, na tem mestu ni odveč zapisati, da se je upravna zgradba enkrat že prenavljala, za ta namen je občina zagotovila takratnih 30 milijonov tolarjev (okoli 1,2 milijona evrov) in torej nekdo nosi odgovornost za to. Zgodbo preverimo pri Borutu Wenzlu, ki se tega spominja takole: "Leta 1992 je MOM Pekarni namenila okoli 30 milijonov tolarjev za prenovo te zgradbe, a smo v nadaljevanju ugotovili, da je 17 milijonov prekanalizirala v studenški most, s preostalim denarjem pa so popravili okna, elektroinštalacijo, stene so slikopleskarsko obdelali. Ta prenova je temeljita, kajti po prejšnji je voda zalila kar nekaj prostorov."

Kdo bo odločal?
A vrnimo se k upravljalskemu modelu in programskemu svetu, ki bo odgovoren za vsebino in program, v njem pa bo sedem predstavnikov strokovne javnosti in uporabnikov. Gregor Kosi: "MKC ima definirano vlogo in je tehnični upravitelj. Programski svet je neodvisen in bo za daljše obdobje odločil, komu prostori. To je unikaten model, kajti o vsebinah bomo odločali sami. To je velik dosežek, čeprav se komu zdi, da to ni dobra rešitev. Obveznost se prenaša na pekarnarje in privatnih vrtičkov več ne bo. S tem se spremeni miselnost, čeprav vem, da je to včasih boleče. Nekateri si pač želijo, da bi dobički stekli kam drugam. Pekarno pa je treba jemati kot skupnost in ne kot mit, kjer bi bilo vse drugače. Kriteriji bodo." Nina Arsenovič dodaja, da je strah lahko le tiste, ki niso izvajali kakovostnih programov, saj bo merilo za obstoj kvaliteten program.

A Derlić pravi, da ga bolj kot programski svet skrbi programski koordinator, ki naj bi spremljal aktivnosti uporabnikov in koordiniral proste projektne termine. "Občina se že sedaj pogovarja zgolj s Pekarno Magdalenske mreže in ni skrivnost, da bi radi bili prvi 'mandatar'. Kot koordinator bi urejali vsakodnevne zadeve, na primer sklepali bi pogodbe z manjšimi uporabniki. Že večkrat smo izpostavili, da kdorkoli opravlja programsko funkcijo, ne more biti hkrati programski koordinator, kajti sam sebi lahko zagotavlja marsikaj. Koordinator naj bo en človek, neka kompetentna oseba, ne pa organizacija, ki se ukvarja s programom."

Gre Pekarna v napačno smer?
Medtem ko so se vršili omenjeni postopki, je veliko uporabnikov obupalo, še posebno zato, ker jih birokratske zadeve bolj utrujajo kot navdihujejo. A mogoče je prav sedaj možnost, da se ob ponovni vzpostavitvi Odbora za Pekarno spet združijo različno misleči. V mestu se namreč odpirajo mnogi novi moderni prostori, arhitekturne rešitve, ki naj bi jih doživela Pekarna, pa gredo tudi v to smer. Ob razmerah v mestu je prav, da imamo alternativni, socialni in družbeno angažirani prostor, kajti civilni družbi bi moralo biti malo mar za to, kako se mora obnašati javni zavod, morala pa bi vedeti, kako se porablja denar. Zato je treba, tako tudi naši sogovorniki, dobro premisliti, ali bomo imeli Metelkovo z vsemi napakami in dograditvami in jo spoštovali kot turistično znamenitost, ali pa prostor, kjer bo prepovedano vse več. Če bodo privolili v umetniško, kulturno in arhitekturno spreminjanje, bodo zanikali svojo tradicijo.



Če Ramiz Derlić opozarja, da ob nastanku nove stavbe nimajo zagotovil, ali bodo lahko grafitirali, in da Pekarna ne bo več konglomerat različnih organizacij, kjer bi alternativni umetniki videli svoj ustvarjalni prostor, se Saidu Bešlagiču zdi sramota, pa čeprav je izgovorov za to dovolj, da ima Pekarna zapornico. "Tisti, ki je lačen prišel v Pekarno, ni nikoli nič dobrega prinesel. Danes vsi hitijo in delajo napake zaradi EPK, a to bo šlo mimo in potem se bodo usluge začele pretakati. Občudujem kar nekaj prireditev, ampak Pekarna ne gre več v pravo smer. Če boš čez pet let imel fine razstave, ki bodo same sebi namen, potem to ni več to. Enotnost je padla in sedaj držijo le še prijateljske vezi. A še te bo pohodila administracija."

Vse kaže, da letos zaživela zgolj prenovljena upravna stavba.
(Marko Vanovšek)
Vse kaže, da bo letos zaživela zgolj prenovljena upravna stavba.





PETRA ZEMLJIČ

torek, februar 01, 2011

Vandalizem ali celo umetnost? - Večer, 01.02.2011

Vandalizem ali celo umetnost?
Podoba maršala Tita, ki stoji ob Magdalenskem parku, daje videz poraženca v boju z vandali, a v zavodu Pekarna se s tem ne strinjajo in pravijo, da gre le za način komunikacije s podobo

"Preliv" na Titovem kipu ni posledica vandalizma, ampak umetniški poseg, pojasnjujejo v Pekarni.
Janko Rath
"Preliv" na Titovem kipu ni posledica vandalizma, ampak umetniški poseg, pojasnjujejo v Pekarni.

Eden izmed bralcev nas je pred kratkim opozoril, da je kip maršala Josipa Broza - Tita, ki stoji na območju mariborske Pekarne, tik ob Magdalenskem parku, polit z malto. Ob tem se je seveda takoj odprlo vprašanje, ali ima to opraviti z aktualno obnovo, ki se trenutno odvija na tem območju, ali pa gre za posledice vandalizma. A izkazalo se je, da gre za nekaj tretjega. "Kip ključavničarja, ki je zaradi manka vizije in odločnosti meščanske in kleriške elite postal maršal in državnik, spreminja svojo barvo in podobo ves čas," je namreč pojasnil direktor zavoda Pekarna Magdalenske mreže Gregor Kosi. Ob tem pa dodal, da pravzaprav ne gre za kamniti pomnik preteklosti, kot ga denimo dojema naš bralec, "temveč jasen namig sedanjosti, ki sporoča, da se politične barve spreminjajo, vizije o boljšem jutri pa so postale potrošno blago levo-desne in desne oblasti". Zato tudi občasni grafiti, ki se pojavijo na kipu - trenutno se ta ponaša s pisanima cvetlicama - ne predstavljajo težav. "So način komunikacije s podobo, ki ne želi ostati ujetnica v času ali zgodovini, še manj pa legitimirati trenutnega razpada skupnostnega veziva: solidarnosti in tovarištva," pravi Kosi. Tudi o sanaciji škode je težko govoriti, ker je v Pekarni ne dojemajo kot takšne, temveč prej kot umetniški poseg ali spontano refleksijo, ki se v primerjavi z novodobno umetnostjo naj ne bi merila z denarjem, temveč s sporočilom.

Ekipa zavoda ima sicer do Tita in njegovega kipa prav poseben odnos. Lahko bi rekli, da so ga dokaj uspešno "posvojili" in vpeli v delovanje. Zato so se pred leti uprli njegovi preselitvi na smetišče odsluženih idealov in propadlih nacionalnih osmišljanj, kot pravi Kosi. "Častimo ga kot figuro v prostoru in času, ki se ji ne zdi nespodobno ali sramotno zagovarjati preteklih dejanj," še dodaja, "kajti iz lastne izkušnje vemo, da je razlika med storiti in čakati ravno razlika med delanjem napak in priklanjanjem novemu gospodarju." Tako kip občasno tudi sami "preoblečejo" v podobo, ki jim v danem trenutku ugaja. V trenutku črne prihodnosti so ga denimo odeli v zlato barvo, trenutna siva prevleka, ki na prvi pogled deluje, kot da bi bil nekdo po Titu malomarno zlil posodo srebrne barve (in ki od daleč morda res spominja na malto), pa najbolje označuje predstavo tega mesta o samem sebi, pravijo v Pekarni.

TADEJA ŠKERJANC

Novi cikel predavanj »Promoviraj se!« - Dnevnik, 27.01.2011

Novi cikel predavanj »Promoviraj se!«

Maribor - Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v sodelovanju z Društvom za osebnostno rast Tara pripravlja drugi cikel brezplačnih Izobraževalnih delavnic za izboljšanje zaposlitvenih možnosti »Promoviraj se!«. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 7. februarja, med 15. in 18. uro v prostorih Infopeke, prijave pa zbirajo do četrtka, 3. februarja.

Slika je simbolična. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Vaje, predstavitve, simulacije, nastopi, delavnice, diskusije, zabavne aktivnosti, posebni dogodki... Vsega tega bodo deležni udeleženci predavanj. Vsi pa bodo izdelali tudi svojo predstavitveno mapo, sodelovali pri snemanju kratkega dokumentarnega filma in se seznanili z raznolikostjo kultur. Prvo srečanje bo vodila Suzana Petek, predsednica Društva za osebnostno rast Tara, z večletnimi mednarodnimi izkušnjami vodenja skupin.

Program »Promoviraj se!« je nastal v soustvarjanju s partnerskimi organizacijami iz Grčije, Romunije in Estonije. Vsebuje tisto, kar mlado osebo izoblikuje, pripravi na neizprosen trg dela, jo opogumi za pridobivanje novih znanj in postavitev pred kamero. Tisti, ki so se predavanj že udeležili, namreč poročajo o povečani samozavesti, boljši pripravljenosti na razgovore za delo, pridobljenih komunikacijskih veščinah, znanju o strateškem načrtovanju in projektnem menedžmentu.