Ob kulturi tudi socialni programi - Mariborski utrip, 20.08.2010

Delovne počitnice/Working Holidays - 19.08.2010

Delovne počitnice/Working Holidays

(Arhiv Pekarne Magdalenske mreže)

Luce Moreau: - Landmarks/Mejniki: območja odboja svetlobe v pokrajini so kot območja odpora, v katerih je sončna svetloba s svojim naravnim naklonom odbita in postane signal.

Poletna umetniška sezona Delovne počitnice (Working Holidays) v Mariboru se nadaljuje. V okviru le-te društvo OTTO-Prod./La Vitrine vabi, da odkrijete najnovejša dela francoskih umetnikov Luce Moreau in Paul Destieuja. Na ogled so dela, ki jih je Luce Moreau ustvarila tekom svoje fotografske rezidence, ki jo je izvedla v kulturnem centru Pekarna Magdalenske Mreže v mesecu juliju.

Serija Landmarks/Mejniki je projekt, ki vzpostavlja anamorfozo iz svetlobnih točk, lociranih v pokrajini okoli Maribora. Po izboru točke v pokrajini, ki jo je obdržala do konca, je umetnica ob pomoči ekipe in na podlagi predhodnega načrta inštalirala sistem ogledal, ki so odsevala sončno svetlobo v fotografsko lečo. Tako so v pokrajini nastale različne generične in geometrične oblike. Območja odboja svetlobe v pokrajini so kot območja odpora, v katerih je sončna svetloba s svojim naravnim naklonom odbita in postane signal. Dialog med virom svetlobe - soncem - in fotografinjo postane intimen in privilegiran, saj je dostopen samo iz fotografinjinega izvirnega gledišča.

Inštalacija Multipli sistemi: za ogledalom, ki služi kot zaslon, inštalacijo Multipli sistemi sestavljata izmerjeni svetloba in tema. Proces uhajanja svetlobe skozi luknjico je pomnožen in omogoča nadnaraven pogled na sonce in nebo, ki se odvija v realnem času. Inštalacijo, katere osnovo predstavljajo različne nebeške pokrajine (ki so odvisne od meteoroloških razmer), si je od včeraj po predhodnem dogovoru možno ogledati dnevno med 17. in 18.30 uro.

Multimedijski center Kibla pa je v okviru intermedijske platforme in poletnega umetniškega programa Working Holidays/Delovne počitnice povabil kolektiv OTTO-PROD, da predstavi projekt Nadal, avtorsko delo umetnika Paula Destieuja. Projekt NADAL je namenjen raziskovanju meja v športu, arhitekturi in umetnosti na podlagi soočenja različnih kodov urbanih športov (parkour, nogomet na strehi), video iger in robotskih kultur. Konfiguracija, ki je nastala kot prostorsko specifična instalacija, bo naselila galerijo Kibela, s čimer bo omogočila fizično aktivacijo galerijskega prostora. Instalacija deluje kot relejni sistem, ki ga sestavlja več naprav za podajanje teniških žogic. Igra, imenovana po slavnem tenisaču, je zelo blizu digitalnemu hrošču - v kontekstu zanke je naprava v interakciji izključno z drugo napravo. Otvoritev bo 3. septembra, razstava bo na ogled do 11. septembra.

kr

Gengsta shit v Galeriji Pekmez - Totimaribor.si

Objavljeno: 14.08.2010 , Avtor: Sašo Branilovič | |

V Galeriji Pekmez na Koroški cesti je od včeraj, 13. avgusta, pa do 10. septembra na ogled razstava dveh avtorjev iz ekipe Rijeka Streetzine Crew.

Galerija Pekmez prireja že tretjo razstavo zapovrstjo, in sicer se bosta tokrat obiskovalcem s svojimi grafiti predstavila ulična umetnika Pekmezmed in Ninja Tiger z Rijeke. “Pekmezmed in Ninja Tiger v glavnem ustvarjata na ulici, vendar pa nista omejena s točno določenimi okvirji. Ravno zaradi tega in zaradi njune aktivnosti sem se odločil, da ju povabim v Maribor,” pojasnjuje Tadej Vaukman iz Galerije Pekmez.

Ulična umetnost

Tema razstave je “gengsta shit”, dela pa bo mogoče tudi kupiti po simbolični ceni. Izkupiček bo namenjen gradnji “skate” parka v Postojni.

Kot pove Vaukman, se je pred kratkim tudi sam udeležil street art druženja na Rijeki, kjer so jim mestne oblasti dovolile, da so ulico porisali z grafiti. “Pomen razstave je tudi v tem, da Mariborčani vidijo, kaj se da naredit. V Mariboru je veliko starih in zapuščenih hiš ter ulic, ki bi jih lahko polepšali na enak način, kot so to storili v Rijeki. Ljudem bi z razstavo želeli predstaviti, da grafiti niso nek bav-bav in da ne gre zgolj za čečkanje po steni, ampak da ima vse svojo zgodbo,” zaključi Vaukman.

No Border Jam festival 2010 - Večer, 10.08.2010

No Border Jam festival 2010

20. in 21. avgust, Pekarna, Maribor

No Border Jam se je rodil v turbolentnih časih Jugoslavije in tudi v sedanjih kriznih turbolencah deluje naprej, pravi avtor festivala Dušan Hedl.

No Border Jam festival se razlikuje od drugih punk festivalov; in sicer je punk festival v pravem pomenu besede. Poudarek je na anarho punku in politično civilno družbeno angažiranem gibanju. Smer, ki je nadaljevala in nadgrajevala uporniško držo punka in se ni prodala MTV globalizmu, čeprav punk tudi sam s pridom izkorišča globalno komunikacijo.

No Border Jam festival bo ponovno gostil množico domačih in tujih punk bendov. Na njem vsako leto dobijo možnost nastopa najaktivnejše domače punk skupine. Ob njih pa bomo videli in slišali gostujoče skupine iz Poljske, Velike Britanije, ZDA, Hrvaške, Srbije in Avstrije.

Letošnji No Border Jam festival je po prepričanju Dušana Hedla prelomen tudi zaradi tega, ker neodvisno prizorišče v Mariboru, v začetku 90-ih zasedeno vojašnico Pekarna, mestne oblasti obnavljajo v kulturni center, za katerega je vprašanje, ali bo v bodoče nudil domovanje tudi takšnim projektom, kot je No Border Jam.

Na No Border Jam boste lahko slišali naslednje skupine: Paraziti, Trifor60, Strike a Fire, SZD, Un blind, Homo homini lupus, Hijos del pueblo, Fluent mind, Scuffy dogs in Hoću? Neću!

kr

Prvi del obnove Pekarne končan čez slabo leto - 30.07.2010

Prvi del obnove Pekarne končan čez slabo leto

Vztrajanje o končanju vseh del do 2012

30. junij 2010 ob 12:37 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Julija se bo začela prva faza prenove nekdanjega vojaškega kompleksa Pekarna na mariborskem Taboru, prvi del pa naj bi bil obnovljen spomladi 2011.

Kot so sporočili na mariborski občini, bodo takoj, ko bo mogoče, začeli tudi druge faze projekta. "Gre za pomemben projekt, ki ga vidimo znotraj projekta Evropska prestolnica kulture 2012," je ob predstavitvi načrtov obnove povedal mariborski župan Franc Kangler.

V prvo fazo obnove, ki se bo začela 5. julija, bo vključena obnova upravne stavbe, kjer bodo med drugim uredili mladinski hotel. Tu naj bi svoje mesto dobil tudi sedež Mladinskega kulturnega centra (MKC), ki bo po dogovorjenem modelu upravljal Kulturni center Pekarna.

Programska avtonomija Pekarne ostaja
Direktorica MKC-ja Nina Arsenovič meni, da gre za model, ki je po njihovem mnenju dober za vse strani, občino in lastniko objekta, MKC in upravljavca ter uporabnike kompleksa, ki jih v tem trenutku predstavlja 40 nevladnih subjektov. "Mi bomo skrbeli za objekt v tehnično-operativnem smislu, tisti, ki bo odgovoren za programsko dogajanje, pa bo programski svet, sestavljen iz sedmih predstavnikov strokovne javnosti in uporabnikov. Programska avtonomija delovanja Pekarne torej ostaja," pojasnjuje.

Bo vse pripravljeno za EPK 2012?
Po besedah Kanglerja bodo na občini naredili vse, da bo obnova celotne Pekarne kljub zamudi začetka obnovitvenih del končana do leta 2012, ko bo Maribor postal Evropska prestolnica kulture. Sam nikakor ne dvomi, da bo prenovljeni kompleks zaživel tudi vsebinsko, je dodal Kangler.

Mednarodno prepoznani center sodobne urbane kulture
Da se je Pekarna kljub težkim in neurejenim razmeram, v katerih je delovala v zadnjih 16 letih, razvila v pomembno mestno, regionalno in državno središče urbane in mladinske kulture, je poudaril direktor občinskega urada za kulturo in mladino Aleš Novak, ki je dodal, da sodi njena prenova med najpomembnejše projekte na področju kulture v Mariboru. Po njegovih besedah bo po končani prenovi to območje postalo mednarodno prepoznani center sodobne urbane kulture, ki bo še dodatno obogatil kulturno dogajanje v mestu.

Trenutno zadosti sredstev za prvi dve fazi
Celotna investicija naj bi stala približno osem milijonov evrov, trenutno pa so zagotovljena sredstva za prvi dve fazi, torej prenovo upravne stavbe in Hladilnice. V ta namen so si zagotovili evropska sredstva, po besedah župana pa pričakujejo v prihodnjih dneh še pozitiven sklep službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko za tretjo fazo projekta, to je prenovo Lubadarja.

M. K.

Župan Kangler je pojasnil, da bodo na občini naredili vse, da bo obnova celotne Pekarne končana do leta 2012, da bodo tamkajšnji ustvarjalci lahko neovirano sodelovali pri projektu EKP. Foto: Pekarna.org/dusand

Direktorica MKC-ja Nina Arsenovič je prepričana, da bo dogovorjeni upravljalni model še naprej zagotavljal programsko avtonomijo delovanja Pekarne. Foto: Zavod Pekarna

Obnova Pekarne naj bi predvidoma znašala osem milijonov evrov, trenutno pa so zagotovljena sredstva za prvi dve fazi. Foto: Pekarna

Umetnost za vse - 7DNI, 28.07.2010

Umetnost za vse

Luce Moreau, Paul Destieu in Monsieur Moo so se v Maribor vrnili s tremi novimi

umetniškimi projekti.

Sodelovanje mariborske Pekarne in organizacije Otto-prod/La Vitrine je v zadnjih štirih letih Mariboru prineslo povsem nov in svež pogled na umetnost z nenavadnimi projekti, kot je bil tisti o pobegu iz Maribora na ročno izdelanem splavu ali rušenje stavbe z zvokom.

Letošnje delovne počitnice prinašajo za trojico nove izzive, ki pa se jih bodo lotili kot umetniki, ne samo kot organizatorji. "Vsa leta smo v Maribor vabili slovenske in francoske umetnike in prirejali čudovite razstave in performanse. Letos pa nas je prešinilo - tudi mi smo umetniki, zakaj ne bi ustvarjali kar sami?" pravi Paul Deastieu, ki se je v navezi z Multimedijskim centrom Kibla lotil arhitekturno-športne instalacije Nadal, poimenovane po španskemu tenisaču Rafaelu Nadalu. Štirje stroji za metanje teniških žogic v prostoru ustvarijo precej nasilno sliko odbijanja v vse smeri, kot bi opazovali pokovko v mikrovalovni pečici. Žogice sčasoma oblikujejo nekakšen umetni prostor, kamo

r lahko tudi vstopite, če ste dovolj pogumni! "Prisotnega je malce adrenalina, saj jo lahko odnesete tudi z modrico na očesu," se nasmeji Paul...

Več v tiskani izdaji tednika 7dni...

Počitnice v mestu - Bonbon, 27.07.2010

Prenova z vlomi - 7DNI, 21.07.2010

Prenova z vlomi

Mariborska Pekarna je bila od 1994. leta bolj ali manj avtonomno območje. Zdaj je avtonomnost močno napadena.

Tako imenovana prenova je ponovno poskrbelo za vročo kri. Najprej so se morali začasno izseliti uporabniki prostorov glavne stavbe. Tudi Mladinski center Indijanez (MC), ki se je z Mestno občino Maribor (MOM) dogovoril, da se selijo takoj, ko jim zagotovijo primeren prostor za shranjevanje drage opreme oz. dva meseca pred pričetkom del. Ker se je z delom mudilo, se pri MOM rokov niso mogli držati, MC-jevci pa se niso mogli izseliti zaradi dopustov, o čemer so MOM tudi obvestili. Do 12. julija naj bi njihove stvari ostale nedotaknjene. Pa ni bilo tako. Še pred ponedeljkom so odprtih ust obstali pred vrati nekdanjega studia in prostorov za nočitve izvajalcev. "Vrata so bila odtrgana, po tleh so ležali polomljeni deli inventarja, vlomljeno je bilo v omare," pravijo. "Med inventarjem so bili tudi deli laserskega projekcijskega sistema, ki presega vrednost 25 tisoč evrov." Kam je šel inventar, lahko le domnevajo.

Prav tako ne vedo, kdo je odgovoren za vlom in deložacijo. Jeza je upravičena: "V pravni državi bi bilo pričakovati, da deložacijo izvajajo v skladu z zakonodajo, ob prisotnosti policistov in pristojnih inšpekcij." Obvestiti bi jih morali tudi pisno in jim predati zapisnik o popisu imetja. In če MC-ju do sedaj še niso uspeli zagotoviti ustreznih nadomestnih prostorov (nazadnje jim je MOM ponudila klet pod Kulturnim inkubatorjem, a so ponudbo zaradi neustreznosti prostora zavrnili), pa so večino - pisarno MMSM, prostore Metka TV pa tudi kontejnerje v Pekarni - dobili pri Pekarni Magdalenske Mreže (PMM), ki od leta 1997 deluje kot nekakšna krovna organizacija.

To pa ni edina sporna točka. S prenovo naj bi Pekarna "zasijala" v novi podobi, ob čemer se obiskovalci sprašujejo, ali bo po tem še sploh enak kulturni prostor kot sedaj. Poleg zunanje se obetajo tudi notranja in strukturna prenova. V okviru slednje želijo izpeljati primer "uspešnega" javno-zasebnega partnerstva - partnerstva države in javnosti oziroma nevladnih organizacij. Kdo bo upravljal Pekarno? Mladinski kulturni center (MKC), MOM in (vsaj na začetku) PMM. Nov model obljublja veliko, tudi delovna mesta, ob tem pa se sprašujemo, kdo bo pravzaprav zagotovil plače in ali ne bo z zasebno-javnim partnerstvom morda kdo izkoristil priložnosti za profit? Zanimivo je tudi, da se bo obnova MC-ja in Gustafa, ki slovita kot stebra alternativne kulture, začela, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture.

Simona Drevenšek

Maribor ima Lent - 7DNI, 21.07.2010

Maribor im Lent

Gregor Kosi, direktor Pekarne - Magdalenske mreže:

Gregor Kosi, direktor Pekarne - Magdalenske mreže: "Lent je lep, festivalsko postane še zgoščen. Kot pripadnik kulture, ki ne vzpostavlja stroge ločnice med nastopajočim in potrošnikom ter namesto publike prakticira moštvo, nisem pristaš množične psihologije in poceni konzuma. Lent je torej premišljeno zgoščen, po novem ima še ladjico s previsokimi ograjami. Slednje se najlepše pokažejo v argumentiranju porabe javnega denarja - komu, koliko, za kaj. V tem primeru me Lent ne zapelje tako zlahka. Trajnostni učinki in javni interes imajo s "festivalsko-turistično" paradigmo bolj malo skupnega. Javni interes prehitro postane le izgovor za financiranje zasebnega. Lent seveda opravlja pomembno preddopustniško funkcijo, iz ulic s trgovinami naredi ulice s trgovinami in z ljudmi. Naša organizacija podpira njegov ArtKamp, na katerem smo sodelovali s projektoma Maribajk (s kreativno obnovo odsluženih koles) in z lutkovno igrico Trije vitezi iščejo zaklad, ker verjamemo, da je ključ mestnih ulic v mladih, ne v trgovini."

Milojka Kline, muzejska svetnica Umetnostne galerije Maribor: "Že vrsto let sem redna obiskovalka Lenta in prepričana sem, da v pestri ponudbi festivalskega dogajanja prav vsak lahko najde kaj zase. Tudi letos sem največkrat obiskala jazz oder, ki je ponujal veliko odličnih glasbenih nastopov, med njimi nekaj resnično prestižnih. Upam, da opazen kakovostni preskok jazzovskega programa ni le naključna "dobra letina", ampak uvodna predstavitev nove festivalske stalnice. Ves čas pa me jezi zgoščenost ponudbe, saj se dogodki, ki bi jih sicer z zanimanjem obiskala, časovno prekrivajo in odločitev, kam in kdaj, je marsikdaj težavna."

Dušan Hedl, kulturni menedžer: "Vseeno sem se odločil izraziti javno mnenje o tem festivalu. Četudi v Mariboru vlada takšna klima, da tisti, ki se odločimo izraziti kritično javno mnenje, čutimo posledice tako, da ne dobimo več javnih sredstev za projekte. Je pa to, da si ljudje ne upajo izraziti javnega mnenj, izredno slabo za razvoj podjetniškega duha v demokratični družbi. A od mene tako ali tako nihče ne pričakuje, da bom vljudnostno milosten do tistih, ki zaščiteni v topli gredi trošijo naša skupna javna sredstva. Pa še to menim, da so kritična mnenja pravzaprav zastonjski nasveti, če jih naslovniki znajo in so jih sposobni uporabiti.

Meni je Lent celo všeč in tudi letos smo šli na pivo in čevape. Problem pa je, ker se za to porabljajo javna sredstva. Če Mariborčani želijo poletni festival vse poletje, je treba sredstva in delovna mesta javnega zavoda razdeliti na pet delov, na pet organizacij in te si naj konkurirajo med seboj. Kar se sredstev sponzorjev tiče, dajo največ državna podjetja, kar so v končni fazi spet javna sredstva. Ob razdelitvi na več organizacij bi od sponzorske politike bilo mogoče celo pričakovati marketinške učinke. Javni zavodi, razen velikih državotvornih narodnih institucij, tudi niso primerni za organiziranje kulturnih dejavnosti.

Ko sem ob priložnosti Ludviku Toplaku udrihal čez Festival Lent, mi je odvrnil, da ljudje potrebujejo zabavo. Ja, samo kaj pa je tukaj zabavnega, razen vedno ponavljajočih se pop glasbenikov. Če pogledamo strukturo publike, zanjo ni nobene ponudbe. Zakaj bi se bilo vedno treba pretvarjati, da organiziramo kulturo, saj ljudem ob čevapih res lahko ponudimo tudi malo populizma. Tudi vedno ponavljajoči se pozivi k združevanju sil kulturnikov so mariborska izmišljotina, saj se s tem umetno in nasilno preprečuje konkurenčnost v kulturi; če ni konkurence, ni razvoja. Če k temu prištejemo kulturo organizacije in neučinkovito porabo javnih sredstev v kulturi, potem lahko jasneje vidimo, od kod izhajajo razlogi za zastoj v razvoju slovenske družbe. Kultura bi lahko bila odličen inkubator, mala šola za druge javne službe, za njihov napredek. Pa je prav nasprotno, razvoj zadržuje. Vse to prehaja in ima velike učinke tudi v podjetništvu in gospodarstvu. Tako je krog zastoja v družbi zaključen. Maribor bi lahko imenovali Goli Maribor, po Golem otoku. Samo zamenjamo besedi informbiro s podjetništvom v kulturi pa dobimo odlično zgodbo za poletno branje."

Dušan Hedl, kulturni menedžer

Milojka Kline, muzejska svetnica Umetnostne galerije Maribor

Festival svobodnega gledališča v Mariboru - Večer, 19.07.2010

Festival svobodnega gledališča v Mariboru

Prihaja 1. mednarodni festival neodvisnega gledališča Prestopi/Crossings

(Marko Vanovšek)

Zoran Petrovič (levo) in Uroš Kaurin, kreatorja Prestopov

Pred štirimi leti je bilo ustanovljen Moment, društvo, ki se ukvarja z razvojem neodvisne gledališke produkcije. "Moment smo ustanovili 2006., ko smo se povezali podobno misleči posamezniki, ki smo že pred tem ustvarjali v gledališkem prostoru. Naša prva predstava je bila gledališče predmetov - Prestopi," pravi Zoran Petrovič, predsednik Momenta. "Zdaj že drugo sezono pripravimo tri premiere letno, vendar naš primarni cilj ostaja razvijanje projektov na podlagi raziskovanja, poskušanja, učenja in nenehnega nadgrajevanja znanja in veščin. Posameznih gledaliških zvrsti ne 'predalčkamo', temveč si koncept gledališča razlagamo zelo široko. Tako nastaja gledališče, ki se odmika od konvencionalnih smernic, obenem pa pokriva, enakovredno obravnava in nemalokrat povezuje uprizoritvene zvrsti kot so gibalno, lutkovno in dramsko gledališče.

Uroš Kaurin je končal igralstvo na AGRFT in odšel za eno leto v Amsterdam študirat koreografijo na SNDO (School for New Dance Development). Program traja štiri leta, a po enem letu se je vrnil. Šel je tja zaradi slabih izkušenj doma in se vrnil zaradi vsega, kar je tukaj dobrega, pravi.

Skupaj s Petrovičem sta zasnovala prvi festival neodvisnega gledališča Prestopi/Crossings, ki prav tako nastaja v produkciji Momenta in bo v letošnjem letu trajal od 27. do 29. avgusta. Z njim želijo opozoriti na vrhunsko produkcijo mladih gledaliških ustvarjalcev, ki vplivajo na razvoj sodobnega gledališča, obenem pa se še uveljavljajo v evropskem gledališkem prostoru. Pokazati želijo sveže slovenske in tuje gledališke prakse, odpreti vrata raznoliki produkciji, ki prestopa meje klasičnega teatra, obenem pa, podobno kot Moment, v smiselno celoto združuje gibalno, lutkovno in dramsko gledališče. Selektorja festivala sta Kaurin in Petrovič.

''Mariborski publiki želimo omogočiti ogled predstav, ki jih v tem prostoru ne bi mogla videti. Z raznolikim in kvalitetnim programom želimo spodbuditi k večjemu zanimanju in potrebi po kakovostni, neodvisni in nekomercialni produkciji. Opažamo, da je te v Mariboru premalo, oziroma da ne vstopa v dialog s publiko. Moment želi to spremeniti, saj se velik del festivala ukvarja ravno s publiko, sem sodijo pogovori in druženja po predstavah ter delavnice. Festival bo pomenil tudi kakovostno dopolnitev programa Evropske prestolnice kulture 2012," pove Zoran Petrovič.

Prizorišča bodo Lutkovno gledališče Maribor, amfiteater II. gimnazije, oder Prve gimnazije, Gustaf teater in na ulicah centra mesta. Filmske projekcije bodo v dvorani Udarnik.

Vsak dan festivala se bodo zvrstile delavnice, ki se bodo ukvarjale s tematiko množic in problemi dogodkov iz našega kolektivnega spomina (vodili jih bodo gostje iz Amsterdama), filmske projekcije, dve večerni predstavi, pogovori z ustvarjalci in druženje.

Za odprtost sodobnega

"Skupine in posameznike, ki bodo soustvarjali program festivala, skrbno izbiramo na podlagi videnih predstav, izkušenj in strokovnih referenc. Zagotavljamo vrhunsko ponudbo evropske produkcije mlajših avtorjev/ustvarjalcev, obenem pa bodo dogodki zanimivi za širok spekter obiskovalcev. Pomembno nam je pri vsem bilo tudi to, da je rdeča nit festivala raznolikost. Festival nima žanrskega okvirja,'' pravi Kaurin. ''Borštnikovo srečanje je kot festival skozi zgodovinski kontekst in njegovo poslanstvo omejen. Na srečo se to v zadnjem času spreminja. Ampak to je že stvar druge debate. Prestopi bodo festival sodobnih odrskih praks. Publiki bi radi pokazali, da sodobne predstave niso nujno hermetične, ampak so lahko dosegljive vsakomur. Festival je prvinsko namenjen publiki, sami sebi smo že tako ali tako zadostni. A tudi mariborska publika zna biti zelo hermetična. Sodobne predstave vzbujajo preštevilne predsodke. Predstave, ki smo jih izbrali za prvo izdajo festivala, so vse zelo odprte. Hkrati smo se tudi odločili, da je na vse dogodke (razen delavnic) prost vstop.''

Tudi filmske projekcije

Kdo se bo predstavil letos na Prestopih? Sodelovalo bo šest predstav, to so gledališče Letadylko iz Brna (Češka) z nadvse izvirno predstavo za odrasle La Kantyna, ki povezuje lutkovno gledališče in kabare z glasbo v živo. White Horse Colective z Nizozemske s sodobno-plesno predstavo Trip, s katero osvajajo odre po Evropi in Južni Ameriki. Zavod Flota z igrano-gibalno predstavo Making Medea, ki je doživela odmevno premiero v Ljubljani in požela odlične kritike. Zavod Agregat in AGRFT z svežo in sapo jemajočo uprizoritvijo Beckettove drame Konec igre, Via Negativa in Primož Bezjak s solo performansom Invalid in Moment z lutkovno predstavo za mladino in odrasle Dejanje brez besed 1. Tukaj so še filmske projekcije En-Knap z antologijskima filmoma Dom svobode in Kaj boš počel ko prideš ven od tu? S strokovnim delom programa festival ponuja zainteresiranim gledališkim ustvarjalcem iz Slovenije in tujine tudi možnost za gledališko usposabljanje, diskusije in predavanja.

Lokalni publiki bo festival ponudil vpogled v svežo in samosvojo kakovostno evropsko gledališko produkcijo. Tako želijo popestriti kulturno ponudbo v mestu in širše, obenem pa prispevati, da bo Maribor zanimiv za mlade in perspektivne ustvarjalce ter umetniške ponudbe željne gledalce in obiskovalce iz Slovenije in tujine.

''Na Lentu se je zares čutila multikulturnost mesta. Na različnih prizoriščih so se zbrali publika in izvajalci iz vsega sveta. Mesto je bilo živo. A zdaj je tega konec, žal. Tukaj vidimo priložnost,'' pravi Petrovič, ''želimo narediti mesto prijazno obiskovalcem in ustvarjalcem iz širše regije. Festival bomo razpršili po različnih lokacijah. Maribor bo v letu, dveh dobil nekaj novih, lepih dvoran, ki jih velja izkoristiti. Vendar infrastruktura brez vsebine ne zadostuje. Vse skupaj pa je brez pomena, če ni komunikacije s publiko.''

Zakaj je neodvisnost produkcije tako pomembna?

Kaurin: ''Produkcijska shema institucij že sama vnaprej predvideva produkt. V danih okvirjih, tako časovnih kot estetskih, ni prostora za raziskavo in poglobljeno refleksijo o ustvarjenem. Ustvarjalna perspektiva je v neodvisnem sektorju.''

Festivali se množijo po Sloveniji. Finančni odločevalci že kritizirajo to slovensko festivalomanijo. Kaj menita o tem avtorja festivala?

Kaurin: ''Festivali, ki so zgoščeni dogodki, bolj pritegnejo publiko. Res pa gre za postprodukcijo, ne produkcijo. Vendar ravno ta zgoščenost in raznolikost programa širi perspektivo in ponuja globljo refleksijo.''

Petrovič: ''Sama kvantiteta ne bi smela biti problem, kolikor festivali niso sami sebi namen, na odločevalcih pa je, da objektivno podprejo projekte, ki so dovolj kvalitetni. Problem je v sami besedi festival in ne toliko v vsebini, saj povzroča določene alergične reakcije. Ni pa nujno, da festival ponuja samo postprodukcijo, obstajajo delavnice in festivalske produkcije, ki so nadvse kvalitetne in dodatno festivalsko dogajanje. Sam verjamem, da je tovrstno zgoščeno festivalsko dogajanje oživitev kulturne ponudbe in ustvarjanje nove publike, ki je lačna dogodkov čez vse leto.''

MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK