Iz takih snovi samo kot sanje
sreda, marec 31, 2010
Pekarna Magdalenske mreže, Maribor - Tribuna, marec 2010
Pekarna Magdalenske mreže, Maribor
Iz takih snovi samo kot sanje
Iz takih snovi samo kot sanje
Univerzalni temeljni dohodek, dostop.si, 29.1.2010
Univerzalni temeljni dohodek
V četrtek, 28. januarja 2010, je v Beli sobi upravne zgradbe Pekarna potekala predstavitev pod naslovom »Sociološka analiza uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji«, katero je predstavila dr. Valerija Korošec.
Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) predstavlja nek stalen dohodek za državljane/prebivalce, ki jim ga država izplačuje. Le-ta je neodvisen od katerihkoli ostalih dohodkov, osebnega premoženja, zaposlitve… Skratka neodvisen od kakršnih koli pogojev. Med drugim je UTD tudi individualiziran prejemek, kar na nek način predstavlja veliko prednost. Vsak član skupnega gospodinjstva je deležen svojega deleža, pri denarnem prejemku niso obravnavani skupno, kot nam je do sedaj znano za druge pomoči. UTD individualnost prejemka naj ne bi težila k samskemu življenju, temveč bi ohranjala ekonomsko spodbudo za ustvarjanje in ohranjanje veččlanskih življenjskih skupnosti.
UTD-ja bi bili upravičeni vsi državljani, ter ostali prebivalci, ki imajo v državi stalno prebivališče vsaj nekaj let, neprekinjeno. Kar pa zna biti tudi velik problem, če se za UTD odloči le ena država, oziroma le nekaj držav, saj bi ta država/države v trenutku postala magnet za priseljevanje.
Do sedaj je uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka »sprejela« le Aljaska. Je osamljen primer popolne uvedbe UTD-ja, sproženi pa so že tudi bili začasni poizkusi po nekaterih regijah.
Kaj nam UTD prinese dobrega?
Vsekakor bi veliko pripomoglo pri zmanjšanju števila revščine. Prav tako, bi UTD prinesel fleksibilen trg dela, z njegovo uvedbo bi verjetno med drugim tudi ukinili posebno davčno olajšavo za študente, študentom tudi ne bi bilo treba toliko delati, bolj bi se lahko tudi posvetili samemu študiju… Uvedba UTD-ja zagotavlja avtonomnost posameznika in spodbuja njegovo kreativnost in podjetniško iniciativo.
Kateri pa so zadržki pred uvedbo UTD?
Predstavlja velik strošek za državo, na nek način spodbuja lene ljudi, jemlje se premožnim in pa sposobnim, če se za to ne odločijo vse države, nastane problem migracije…
Je ideja realna, ali bolj utopična? Bi bilo v državi še več »lenuhov«, če bi uvedli UTD ali bi želja po učenju, kreativnosti, avtonomnosti prevladala?
Če želite o UTD-ju izvedeti več, vam priporočam obisk naslednjih spretnih strani.
http://www.gibanje.org/index.php?id=2439
http://razgledi.net/2009/03/26/univerzalni-temeljni-dohodek-namesto-socialnih-transferjev/
http://marsevkomentar.wordpress.com/2010/01/06/univerzalni-temeljni-dohodek/
http://www.mladina.si/tednik/200914/drzava_spet_jemlje__nic_pa_ne_daje_
V četrtek, 28. januarja 2010, je v Beli sobi upravne zgradbe Pekarna potekala predstavitev pod naslovom »Sociološka analiza uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji«, katero je predstavila dr. Valerija Korošec.Uvedba univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) predstavlja nek stalen dohodek za državljane/prebivalce, ki jim ga država izplačuje. Le-ta je neodvisen od katerihkoli ostalih dohodkov, osebnega premoženja, zaposlitve… Skratka neodvisen od kakršnih koli pogojev. Med drugim je UTD tudi individualiziran prejemek, kar na nek način predstavlja veliko prednost. Vsak član skupnega gospodinjstva je deležen svojega deleža, pri denarnem prejemku niso obravnavani skupno, kot nam je do sedaj znano za druge pomoči. UTD individualnost prejemka naj ne bi težila k samskemu življenju, temveč bi ohranjala ekonomsko spodbudo za ustvarjanje in ohranjanje veččlanskih življenjskih skupnosti.
UTD-ja bi bili upravičeni vsi državljani, ter ostali prebivalci, ki imajo v državi stalno prebivališče vsaj nekaj let, neprekinjeno. Kar pa zna biti tudi velik problem, če se za UTD odloči le ena država, oziroma le nekaj držav, saj bi ta država/države v trenutku postala magnet za priseljevanje.
Do sedaj je uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka »sprejela« le Aljaska. Je osamljen primer popolne uvedbe UTD-ja, sproženi pa so že tudi bili začasni poizkusi po nekaterih regijah.
Kaj nam UTD prinese dobrega?
Vsekakor bi veliko pripomoglo pri zmanjšanju števila revščine. Prav tako, bi UTD prinesel fleksibilen trg dela, z njegovo uvedbo bi verjetno med drugim tudi ukinili posebno davčno olajšavo za študente, študentom tudi ne bi bilo treba toliko delati, bolj bi se lahko tudi posvetili samemu študiju… Uvedba UTD-ja zagotavlja avtonomnost posameznika in spodbuja njegovo kreativnost in podjetniško iniciativo.
Kateri pa so zadržki pred uvedbo UTD?
Predstavlja velik strošek za državo, na nek način spodbuja lene ljudi, jemlje se premožnim in pa sposobnim, če se za to ne odločijo vse države, nastane problem migracije…
Je ideja realna, ali bolj utopična? Bi bilo v državi še več »lenuhov«, če bi uvedli UTD ali bi želja po učenju, kreativnosti, avtonomnosti prevladala?
Če želite o UTD-ju izvedeti več, vam priporočam obisk naslednjih spretnih strani.
http://www.gibanje.org/index.php?id=2439
http://razgledi.net/2009/03/26/univerzalni-temeljni-dohodek-namesto-socialnih-transferjev/
http://marsevkomentar.wordpress.com/2010/01/06/univerzalni-temeljni-dohodek/
http://www.mladina.si/tednik/200914/drzava_spet_jemlje__nic_pa_ne_daje_
ponedeljek, marec 29, 2010
PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010 - Terapija.net, 27.03.2010
PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010
U samoj završnici dvotjedne europske turneje u sklopu koje su nastupali i u Berlinu, Parizu i Beču, usputna stanica makedonskog PMG Kolektiva je bila i mariborska Pekarna, točnije klub Gustaf. Unatoč ne baš prevelikom broju posjetitelja, ova skupina skopskih umjetnika raznih djelatnosti (kazalište, film, dizajn, slikarstvo,..) je uživo ostavila dojam pravih profesionalaca i meni pružila odličan koncertni doživljaj.![[ Mirko Popov - PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010 ]](http://www.terapija.net/fotke/koncert/20100328_212221_10.jpg "Mirko Popov - PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010")
Mirko Popov - PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010 © Saša Huzjak
![[ PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010 ]](http://www.terapija.net/fotke/koncert/20100328_212948_10.jpg "PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010")
PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010 © Saša Huzjak
![[ Mirko Popov - PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010 ]](http://www.terapija.net/fotke/koncert/20100328_214431_10.jpg "Mirko Popov - PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010")
Mirko Popov - PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010 © Saša Huzjak
![[ Mirko Popov - PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010 ]](http://www.terapija.net/fotke/koncert/20100328_213019_10.jpg "Mirko Popov - PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010")
Mirko Popov - PMG Kolektiv @ Pekarna, Maribor (SLO), 25/3/2010 © Saša Huzjak
sale // 27/03/2010
petek, marec 26, 2010
petek, marec 19, 2010
O vsebini pa nič … - Delo, 19.03.2010
Okrogla miza EPK 2012
O vsebini pa nič …
Majda Širca: 10,7 milijona je v teh kriznih časih soliden znesek – Tomaž Pandur se bo o sodelovanju odločil glede na predstavljeno vizijo projekta – Namesto novega gledališča morda kulturni center
»Ko sem prevzela ministrsko funkcijo, je bil projekt Evropske prestolnice kulture le certifikat, brez enega samega zagotovljenega centa. Želeni zneski so se vrteli vse tja do štiristo milijonov evrov, vendar so danes pač drugačni časi in vsi se morami prizemljiti,« je na okrogli mizi o EPK, ki jo je organizirala časopisna hiša Večer, dejala ministrica za kulturo Majda Širca. Po njenih besedah je znesek 10,7 milijona evrov povsem soliden, še zlasti v teh kriznih časih, ko je tako rekoč »vsaka seja vlade pospremljena s transparenti protestnikov«.
Sicer pa o vsebini EPK nismo slišali tako rekoč nič, polemika se je vrtela predvsem okoli formalne strukture organiziranja EPK, s katero je bilo po mnenju nekaterih razpravljavcev – Marko Košan iz Slovenj Gradca je opozoril, da v treh letih ni bilo niti enega programskega koordinacijskega sestanka med partnerskimi mesti – zapravljenega veliko časa in javni zavod Maribor 2012 še vedno vodijo le vršilci dolžnosti. Po mnenju v. d. generalnega direktorja zavoda Vladimirja Rukavine so bili postopki res dolgotrajni, vendar je bila v igri možnost ustanovitve javnega ali pa zasebnega zavoda; zasebni zavod bi bil veliko boljša alternativa, saj bi se izognili številnim birokratskim postopkom, kar dokazuje tudi primer portugalskega Guimaraesa, ki bo leta 2012 prav tako Evropska prestolnica kulture. Takšnih birokratskih ovir bo po njegovih besedah tudi v bodoče še veliko, še zlasti če bo pri izbiri programa prevladal komisijski, in ne selektorski princip, saj bodo odločitve počasne, odgovornosti pa zamegljene.
Na okrogli mizi je sodeloval tudi režiser Tomaž Pandur, ki ga mariborski župan Franc Kangler vidi na mestu predsednika programskega sveta. Pandur je povedal, da ni sprejel še nobene funkcije, njegova odločitev pa je odvisna od vizije EPK 2012. »Če bosta projekt zaznamovali povprečnost in amaterska provincionalnost, me ne zanima, če bodo načrti ambiciozni, globalni in vodeni z avtentičnim avtorskim rokopisom, pa sem pripravljen sodelovati,« je razložil Pandur. Po njegovih besedah je treba definirati nove točke duhovne orientacije in navsezadnje obuditi »južnoslovanski umetniški impulz«, ki je še kako zaznamoval nekdanjo Jugoslavijo, ter na teh osnovah sestaviti »slovensko umetniško reprezentanco«.
Druga velika tema so bile neuresničenee naložbe v infrastrukturo, še zlasti šest mariborskih projektov, ki so bili pred kratkim zavrnjeni na razpisu ministrstva za kulturo. Župan Kangler je prepričan, da so bile v ozadju »osebne odločitve članov komisije«, ki očitno niso naklonjeni EPK, ministrica pa ga je zavrnila, češ da je šlo za strokovno odločitev, da naj se Maribor prijavlja tudi na razpise ministrstva za lokalno samoupravo, kjer je veliko več denarja, ob tem pa je opozorila tudi na projekt Svetovne prestolnice knjige v Ljubljani, ki bo prav tako trajal eno leto, zanj pa so na ministrstvu zagotovili milijon evrov. V sklepu debate smo slišali dve dokaj različni zgodbi o novem mariborskem, tako imenovanem »evropskem gledališču«, ki bi delovalo pod Pandurjevim okriljem. Franc Kangler je potrdil, da iščejo primerno lokacijo in da si želi projekt nedvomno uresničiti, medtem ko je Tomaž Pandur povedal, da »ni potrebe po novem gledališču, saj ga Maribor že ima«, obstajajo pa ideje o novem »kulturnem centru«.
Peter Rak
"Dobim dam - občutim razliko!" - Večer, 19.03.2010
"Dobim dam - občutim razliko!"
Marko Vanovšek
Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v Mariboru izvaja in razvija organizirano prostovoljsko delo mladih.
V torek, 23. marca 2010, se izteče rok za sodelovanje mladih do 30. leta starosti na dveh natečajih, ki ju je v okviru praznovanja Mednarodnega dneva prostovoljstva mladih razpisal Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka.
Natečaja, poimenovana "DOBIM DAM – OBČUTIM RAZLIKO!" mlade pozivata, da oblikujejo kratke, jedrnate in učinkovite slogane ter ustvarijo fotografije na temo koristnosti prostovoljstva pri socialnem vključevanju in odpravi posledic revščine. Fotografije naj bodo posnete v razmerju 2:3, v formatu RAW ali JPEG, velikosti vsaj 3648 × 2432 točk in poslane po elektronski pošti na naslov infopeka@infopeka.org, slogane pa lahko pošljete tudi po klasični pošti ali prinesete osebno v MISC INFOPEKA, Ob železnici 16 v Mariboru. Najboljše fotografije in slogani bodo javno izpostavljeni in uporabljeni ob praznovanju Mednarodnega dneva prostovoljstva mladih in na letošnjem Festivalu prostovoljstva mladih, ki bo potekal med 19. in 25. aprilom.
Spletno uredništvo
Pandurju mesto predsednika programskega sveta? - Delo, 12.03.2010
Pandurju mesto predsednika programskega sveta?
Država še ni določila višine finančne pomoči
Vsaj še do poletja bodo javni zavod Maribor 2012 vodili le vršilci dolžnosti. Kangler na vrhu programskega sveta vidi mariborskega režiserja Tomaža Pandurja.
Tomaž Pandur med pogovorom z mariborskim županom Kanglerjem, foto: Tadej Regent/Delo
Organizacijski obrisi projekta Evropske prestolnice kulture 2012 v Mariboru in partnerskih mestih so z imenovanjem vršilcev dolžnosti javnega zavoda Maribor 2012 nekoliko bolj jasni, vendar je zdaj obenem tudi povsem jasno, da vsaj še nekaj mesecev ne bo vodstva zavoda z vsemi pooblastili in pristojnostmi. Mariborski župan Franc Kangler je namreč za v. d. generalnega direktorja imenoval direktorja Narodnega doma Vladimirja Rukavino, za programskega direktorja Aleša Novaka, sicer direktorja direktorata za kulturo in mladino mariborske občine, za poslovno direktorico pa Heleno Hvalec, dosedanjo mestno svetnico, vendar je le malo verjetno, da bosta slednja to funkcijo opravljala dolgoročno.
Organizacijski obrisi projekta Evropske prestolnice kulture 2012 v Mariboru in partnerskih mestih so z imenovanjem vršilcev dolžnosti javnega zavoda Maribor 2012 nekoliko bolj jasni, vendar je zdaj obenem tudi povsem jasno, da vsaj še nekaj mesecev ne bo vodstva zavoda z vsemi pooblastili in pristojnostmi. Mariborski župan Franc Kangler je namreč za v. d. generalnega direktorja imenoval direktorja Narodnega doma Vladimirja Rukavino, za programskega direktorja Aleša Novaka, sicer direktorja direktorata za kulturo in mladino mariborske občine, za poslovno direktorico pa Heleno Hvalec, dosedanjo mestno svetnico, vendar je le malo verjetno, da bosta slednja to funkcijo opravljala dolgoročno.
Skoraj ni dvoma, da bo Rukavina to funkcijo prevzel tudi po dokončnem konstituiranju zavoda in izteku javnega razpisa, še zlasti ker so po formalnih zapletih pravne službe sklenile, da lahko Rukavina opravlja funkcijo direktorja dveh javnih zavodov, torej tako Narodnega doma kot tudi Maribora 2012, seveda z deljenim delovnim časom. Aleš Novak priznava, da je njegovo imenovanje namenjeno predvsem postopkom dokončnega oblikovanja zavoda, sicer pa lahko v tem času izvaja tudi nekatere nujne in neodložljive aktivnosti v zvezi s programskimi vprašanji, medtem ko je Helena Hvalec skorajda povsem neznana in bo najverjetneje mesto poslovne direktorice opravljala le začasno oziroma po predvidevanjih tri mesece, ko se bo končno le oblikovala toliko časa pričakovana vodstvena ekipa EPK.
Zato pa je mariborski župan zelo pohitel s predlogom za imenovanje režiserja Tomaža Pandurja za predsednika programskega sveta. V svetu bo devet članov, po tri pa bodo imenovali ministrstvo za kulturo, nacionalni svet za kulturo ter mestna občina Maribor. Očitno od tega, da bi imel Pandur eno odločilnih vlog pri oblikovanju programa, Kangler ne namerava odstopiti. Za županovo napovedjo o »projektu svetovnega formata« je namreč menda prav Pandurjev in Kanglerjev projekt tako imenovanega Evropskega gledališča, saj sta si župan in režiser že dokaj podrobno ogledala nekaj potencialnih lokacij za novo mariborsko gledališče.
Kolikšen del sredstev od 10,7 milijona evrov, ki jih je s podpisom sporazuma med Kanglerjem in ministrico za kulturo Majdo Širca dobil zavod Maribor 2012, bo namenjeno temu Pandurjevemu projektu, je za zdaj še težko napovedati, vsekakor pa je ta denar iz državnega proračuna prva konkretna vsota, s katero organizatorji razpolagajo. Denar bo v naslednjih treh letih namenjen predvsem uresničitvi programa, nekaj pa tudi financiranju zavoda, še vedno pa ostaja odprtih precej finančnih vprašanj, predvsem v zvezi s kulturno infrastrukturo. Mednarodni arhitekturni natečaj za novo moderno galerijo v Mariboru je končan, ob tem pa se država še ni konkretno opredelila o višini finančne pomoči pri dvajset milijonov evrov vrednem projektu.
Po besedah Aleša Novaka pričakujejo vsaj polovico, torej deset milijonov evrov, če bodo na ministrstvu vztrajali pri določilih, da je mogoče za posamezne infrastrukturne naložbe nameniti največ dva milijona evrov, pa tega projekta gotovo ne bodo mogli sami uresničiti. Časa je zelo malo, zato pričakujejo čim hitrejši odgovor ministrstva, saj se izteka zadnji rok, da bi lahko novo stavbo na dravsko nabrežje umestili do leta 2012. Poleg tega je v načrtu še vrsta drugih projektov, od obnove kulturnega centra Pekarna, Mestne knjižnice, Pokrajinskega muzeja, Minoritske cerkve in vrste osrednjih mestnih trgov, ki naj bi dobili novo podobo ...
Peter Rak
sreda, marec 17, 2010
sreda, marec 10, 2010
Kulturniki zaupajo novemu vodstvu EPK - Večer, 10.03.2010
Kulturniki zaupajo novemu vodstvu EPK
Znana imena za vršilce dolžnosti generalnega, programskega in poslovnega direktorja javnega zavoda Maribor 2012; največje presenečenje poslovna direktorica Helena Hvalec
Začasno vodstvo novega javnega zavoda Maribor 2012, ki bo skrbelo za organizacijo in priprave na evropsko prestolnico kulture 2012, je znano. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja je mariborski župan Franc Kangler predvidljivo imenoval Vladimirja Rukavino, za programskega direktorja Aleša Novaka, za poslovno direktorico pa Heleno Hvalec. Slednji bodo tako do rednega imenovanja, s pooblastilom, pod nadzorstvom ustanovitelja opravljali priprave za začetek dela
Pandur predsednik programskega sveta?
Po tem, ko je minuli petek prišlo do dolgo pričakovanega podpisa pogodbe z Mestno občino Maribor (MOM) o državnem sofinanciranju dejavnosti javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (EPK), s katero je ministrica za kulturo Majda Širca napovedala približevanje h "kulturni eksploziji" 2012, so se omenjenemu cilju na MOM približali še za korak. Župan Kangler je namreč s sklepom imenoval upravo zavoda, ki jo, kot že rečeno, sestavljajo trije vršilci dolžnosti. Če se ime sedanjega direktorja Narodnega doma Vladimirja Rukavine kot generalnega direktorja omenjenega zavoda pojavlja že ves čas, saj je že doslej vodil začasni sekretariat EPK, pa sta drugi dve imeni za večino presenečenje. Aleš Novak, ki naj bi prevzel funkcijo v. d. programskega direktorja, je kot direktor urada za kulturo in mladino sicer prav tako že od začetka sodeloval pri ustanavljanju javnega zavoda, a se je kot možen kandidat za omenjeno mesto najpogosteje pojavljal režiser Tomaž Pandur. Ta naj bi zdaj prevzel mesto predsednika programskega sveta, je včeraj sporočil župan Kangler.
Novak je ob svojem imenovanju poudaril, da "bo temeljna naloga v. d. uprave tako ali tako nadaljnja priprava vseh okoliščin za začetek normalnega delovanja zavoda. Tako se bo v prihodnjih tednih ukvarjala zlasti s postopki ustanavljanja zavoda, s pripravo dokumentacije, s sistematizacijo, notranjimi akti in s pripravo prostorov."
Dobrila: Treba bi bilo preseči lokalnost
Da naj bi mesto programskega direktorja Novak najverjetneje zasedal le do javnega razpisa, da slutiti tudi imenovanje Hvalčeve, sicer mestne svetnice LDS, ki se je s Kanglerjem že dogovorila, da zaradi opravljanja omenjene funkcije zapusti svetniško mesto, medtem ko Novak o odstopu iz direktorskega mesta urada še ne razmišlja. Hvalčeva je sicer podjetnica na finančnem področju, za prve komentarje o svojem imenovanju pa včeraj ni bila dosegljiva.
Rukavina predvideva, da naj bi se novo vodstvo sestalo do konca tedna in jasneje začrtalo načine in poti do cilja. Kako uspešni bodo pri tem, pa smo povprašali Petra Tomaža Dobrilo, direktorja direktorata za kulturo pri Ministrstvu za kulturo, ki je kot nekdanji predsednik mariborske Kible kompetenten za ocenjevanje razmer, klime in nove županske ekipe. Vnaprejšnjega ocenjevanja se je sicer vzdržal, a je povedal, da upa, da bodo javni razpisi vendarle prinesli nova imena. "Predvsem mislim, da bi bilo za projekt, kot je Evropska prestolnica kulture, treba preseči lokalnost, ki je prišla pri sedanjem imenovanju zelo do izraza. Navsezadnje je to vseslovenski projekt in prav bi bilo, da bi ga tudi vodili ljudje iz različnih delov države. Morda celo iz tujine."
Dovolj potrpežljivi, strpni in komunikativni
Mariborski kulturniki in predstavniki nekaterih pomembnejših kulturnih ustanov dokaj soglasno pozdravljajo imenovanje vodstva javnega zavoda Maribor 2012 - EPK. Direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga meni, da "imenovane čaka težka naloga, vendar so vsi dovolj izkušeni, da lahko izpeljejo zanimiv in kvaliteten EPK 2012. Osebno si želim, da bi pritegnili kvalitetne sodelavce ter izvajalce kulturnih programov, v mestu in regiji pa povezali akterje z različnih področij, tako turizma in gospodarstva s kulturo v vsebinsko relevantno in smiselno celoto. Maribor ima veliko težav, vseh EPK 2012 ne more rešiti. Pomembno je, da bodo nastali temelji, na katerih bo vredno in mogoče graditi tudi po letu 2012." Uspešnega sodelovanja z odgovornimi si želita tako Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, kot Gregor Kosi, direktor Pekarne - Magdalenske mreže, ki nekoliko skeptično pravi, da je "dve leti pred projektom vsako dejanje, ki nas pelje iz mrtvega teka, dobro. Kako bodo akterji (ra)združevali toliko različnih obveznosti in funkcij, pa bomo šele videli."
Pisatelj Tone Partljič ocenjuje, da bo ekipo najbolje legitimiralo delo. Prepričan je o dobri odločitvi: "Vsi se mi zdijo dovolj potrpežljivi, strpni in komunikativni. Bojim se, da bi županov predlog za programskega direktorja Tomaža Pandurja, ki nikakor ni bil neumen, povzročal več sporov, nejevolje in apriornih nasprotovanj. Dva od imenovanih sta zame popolna novost. Pričakoval sem, da bo Novak kot občinski uradnik, za katerega verjamem, da ima potrebne reference in znanje, zunaj direktne zgodbe. Da bo morda prej nadzoroval delo in realizacijo, kot ju kreiral. Heleno Hvalec poznam iz LDS, ko je delala v občinskem odboru. Kasnejšega njenega dela nisem spremljal, vendar nimam nobenih razlogov za nezaupanje. Edini, ki je bil pričakovan, je Vladimir Rukavina. Prepričan sem, da je dovolj moralen in pameten, da ne bo počel kaj takšnega, da bi se prekrivala interesa Narodnega doma Maribor in EPK. Prvi korak je storjen, slediti mora aktivno delo, bolj dialoško in odprto do vseh interesov v Mariboru, predvsem pa nezamerljivo. Če si doslej imel kakšen dvom ali si kaj vprašal, je bil župan Maribora malo nagnjen k temu, da te je imenoval za sovražnika. Upam, da se bo to prenehalo, da je prekinjena legendarna dvojnost v pogledih začetnika programske vsebine Petra Tomaža Dobrile in naslednikov. Že dejstvo, da je država dala denar, najbrž pomeni strinjanje z imenovanimi."
URŠKA KEREŽI, NINA AMBROŽ
Znana imena za vršilce dolžnosti generalnega, programskega in poslovnega direktorja javnega zavoda Maribor 2012; največje presenečenje poslovna direktorica Helena Hvalec
Začasno vodstvo novega javnega zavoda Maribor 2012, ki bo skrbelo za organizacijo in priprave na evropsko prestolnico kulture 2012, je znano. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja je mariborski župan Franc Kangler predvidljivo imenoval Vladimirja Rukavino, za programskega direktorja Aleša Novaka, za poslovno direktorico pa Heleno Hvalec. Slednji bodo tako do rednega imenovanja, s pooblastilom, pod nadzorstvom ustanovitelja opravljali priprave za začetek dela
Pandur predsednik programskega sveta?
Po tem, ko je minuli petek prišlo do dolgo pričakovanega podpisa pogodbe z Mestno občino Maribor (MOM) o državnem sofinanciranju dejavnosti javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (EPK), s katero je ministrica za kulturo Majda Širca napovedala približevanje h "kulturni eksploziji" 2012, so se omenjenemu cilju na MOM približali še za korak. Župan Kangler je namreč s sklepom imenoval upravo zavoda, ki jo, kot že rečeno, sestavljajo trije vršilci dolžnosti. Če se ime sedanjega direktorja Narodnega doma Vladimirja Rukavine kot generalnega direktorja omenjenega zavoda pojavlja že ves čas, saj je že doslej vodil začasni sekretariat EPK, pa sta drugi dve imeni za večino presenečenje. Aleš Novak, ki naj bi prevzel funkcijo v. d. programskega direktorja, je kot direktor urada za kulturo in mladino sicer prav tako že od začetka sodeloval pri ustanavljanju javnega zavoda, a se je kot možen kandidat za omenjeno mesto najpogosteje pojavljal režiser Tomaž Pandur. Ta naj bi zdaj prevzel mesto predsednika programskega sveta, je včeraj sporočil župan Kangler.
Novak je ob svojem imenovanju poudaril, da "bo temeljna naloga v. d. uprave tako ali tako nadaljnja priprava vseh okoliščin za začetek normalnega delovanja zavoda. Tako se bo v prihodnjih tednih ukvarjala zlasti s postopki ustanavljanja zavoda, s pripravo dokumentacije, s sistematizacijo, notranjimi akti in s pripravo prostorov."
Dobrila: Treba bi bilo preseči lokalnost
Da naj bi mesto programskega direktorja Novak najverjetneje zasedal le do javnega razpisa, da slutiti tudi imenovanje Hvalčeve, sicer mestne svetnice LDS, ki se je s Kanglerjem že dogovorila, da zaradi opravljanja omenjene funkcije zapusti svetniško mesto, medtem ko Novak o odstopu iz direktorskega mesta urada še ne razmišlja. Hvalčeva je sicer podjetnica na finančnem področju, za prve komentarje o svojem imenovanju pa včeraj ni bila dosegljiva.
Rukavina predvideva, da naj bi se novo vodstvo sestalo do konca tedna in jasneje začrtalo načine in poti do cilja. Kako uspešni bodo pri tem, pa smo povprašali Petra Tomaža Dobrilo, direktorja direktorata za kulturo pri Ministrstvu za kulturo, ki je kot nekdanji predsednik mariborske Kible kompetenten za ocenjevanje razmer, klime in nove županske ekipe. Vnaprejšnjega ocenjevanja se je sicer vzdržal, a je povedal, da upa, da bodo javni razpisi vendarle prinesli nova imena. "Predvsem mislim, da bi bilo za projekt, kot je Evropska prestolnica kulture, treba preseči lokalnost, ki je prišla pri sedanjem imenovanju zelo do izraza. Navsezadnje je to vseslovenski projekt in prav bi bilo, da bi ga tudi vodili ljudje iz različnih delov države. Morda celo iz tujine."
Dovolj potrpežljivi, strpni in komunikativni
Mariborski kulturniki in predstavniki nekaterih pomembnejših kulturnih ustanov dokaj soglasno pozdravljajo imenovanje vodstva javnega zavoda Maribor 2012 - EPK. Direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga meni, da "imenovane čaka težka naloga, vendar so vsi dovolj izkušeni, da lahko izpeljejo zanimiv in kvaliteten EPK 2012. Osebno si želim, da bi pritegnili kvalitetne sodelavce ter izvajalce kulturnih programov, v mestu in regiji pa povezali akterje z različnih področij, tako turizma in gospodarstva s kulturo v vsebinsko relevantno in smiselno celoto. Maribor ima veliko težav, vseh EPK 2012 ne more rešiti. Pomembno je, da bodo nastali temelji, na katerih bo vredno in mogoče graditi tudi po letu 2012." Uspešnega sodelovanja z odgovornimi si želita tako Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, kot Gregor Kosi, direktor Pekarne - Magdalenske mreže, ki nekoliko skeptično pravi, da je "dve leti pred projektom vsako dejanje, ki nas pelje iz mrtvega teka, dobro. Kako bodo akterji (ra)združevali toliko različnih obveznosti in funkcij, pa bomo šele videli."
Pisatelj Tone Partljič ocenjuje, da bo ekipo najbolje legitimiralo delo. Prepričan je o dobri odločitvi: "Vsi se mi zdijo dovolj potrpežljivi, strpni in komunikativni. Bojim se, da bi županov predlog za programskega direktorja Tomaža Pandurja, ki nikakor ni bil neumen, povzročal več sporov, nejevolje in apriornih nasprotovanj. Dva od imenovanih sta zame popolna novost. Pričakoval sem, da bo Novak kot občinski uradnik, za katerega verjamem, da ima potrebne reference in znanje, zunaj direktne zgodbe. Da bo morda prej nadzoroval delo in realizacijo, kot ju kreiral. Heleno Hvalec poznam iz LDS, ko je delala v občinskem odboru. Kasnejšega njenega dela nisem spremljal, vendar nimam nobenih razlogov za nezaupanje. Edini, ki je bil pričakovan, je Vladimir Rukavina. Prepričan sem, da je dovolj moralen in pameten, da ne bo počel kaj takšnega, da bi se prekrivala interesa Narodnega doma Maribor in EPK. Prvi korak je storjen, slediti mora aktivno delo, bolj dialoško in odprto do vseh interesov v Mariboru, predvsem pa nezamerljivo. Če si doslej imel kakšen dvom ali si kaj vprašal, je bil župan Maribora malo nagnjen k temu, da te je imenoval za sovražnika. Upam, da se bo to prenehalo, da je prekinjena legendarna dvojnost v pogledih začetnika programske vsebine Petra Tomaža Dobrile in naslednikov. Že dejstvo, da je država dala denar, najbrž pomeni strinjanje z imenovanimi."
URŠKA KEREŽI, NINA AMBROŽ
ponedeljek, marec 08, 2010
Filipinska vizualna umetnost - RTS, 04.032.2010
Filipinska vizualna umetnost
4. marec 2010
Umetnostna galerija Maribor je v sodelovanju s Pekarno - magdalenske mreže in tandemom Sonda včeraj pripravila predavanje filipinske ustvarjalke Lene Kobangbang o sodobni filipinski vizualni umetnosti. Umetnica je skupaj z Mihom Horvatom iz tandema son:DA predstavila tudi projekt izmenjave umetnikov, imenovan Short Circuit Tactical Exchange.