100 ljudi, 100 čudi, večer 24.09.2008
Zveza prijateljev mladine Maribor pripravlja v sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka in Mirovnim inštitutom Ljubljana 2. natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti 100 ljudi, 100 čudi. V okviru tega projekta bo začel svojo dvomesečno pot tudi Leteči avtobus za mladostnike. Do četrtka bo med 15. in 17. uro stal pri Srednji prometni šoli, kjer bo pod vodstvom igralke Metke Trdin potekala ustvarjalna delavnica na temo Različnost kultur - bogastvo sveta, v luči evropskega leta medkulturnega dialoga. Mladi bodo tokrat spoznavali Afriko. Izdelovali bodo afriške maske in druge izdelke, igrali igre in poslušali zgodbe iz Afrike; organizatorji pa upajo, da se bo ob tem rodila dobra ideja za slogan proti nestrpnosti. Do 23. oktobra, ko se bo akcija zaključila, ob Leteči avtobus vsak teden menjal lokacijo in med torkom in četrtkom med 15. in 17. uro čakal na mladostnike pri OŠ Borcev za severno mejo, na Trgu svobode, pri Parku mladih in pri OŠ Tabor II. Udeleženci teh delavnic se bodo seznanili tudi z Japonsko, Pakistanom in Kitajsko. Zaključek natečaja s podelitvijo nagrad avtorjem najboljših sloganov bo 14. novembra ob 17. uri v dvorani Gustaf v Pekarni.
Program v prihodnjih dneh
Sreda 24. sept. ob 18.30
Pekino / DELAVEC, projekcija / Gustaf
Le ključne besede, brez nepotrebnega pakiranja: radikalni sindikat, prva polovica 20. stoletja, antifašizem, antirasizem, internacionalizem! Vstop prost.
Petek 26.sept. ob 23h
Total Fusion / brejkbit kljubing / Gustaf
Total Fusion ekipa + gost JON McCABE (UK).
Dj': Hide (Total Fusion),
Ruff Roga (Total Fusion),
Tadi Touch (Total Fusion),
Neurotic Mind (Total Fusion, Independent Warriors),
Jon McCabe (Rejects, UK),
VJ Lea. Vstop 5€.
Sobota 27. sept. ob 23h
Finishline / electro-minimal-techno, kljubing / Gustaf /
Andrew Technique (Jesus loved you, Sidechain),
Luygivan (tionrec.com, Sidechain),
Purple pinapple (Oddbeat),
Bastard (Rostillaufa),
Sq (Oddbeat).
Vstop 5€
Pekino / DELAVEC, projekcija / Gustaf
Le ključne besede, brez nepotrebnega pakiranja: radikalni sindikat, prva polovica 20. stoletja, antifašizem, antirasizem, internacionalizem! Vstop prost.
Petek 26.sept. ob 23h
Total Fusion / brejkbit kljubing / Gustaf
Total Fusion ekipa + gost JON McCABE (UK).
Dj': Hide (Total Fusion),
Ruff Roga (Total Fusion),
Tadi Touch (Total Fusion),
Neurotic Mind (Total Fusion, Independent Warriors),
Jon McCabe (Rejects, UK),
VJ Lea. Vstop 5€.
Sobota 27. sept. ob 23h
Finishline / electro-minimal-techno, kljubing / Gustaf /
Andrew Technique (Jesus loved you, Sidechain),
Luygivan (tionrec.com, Sidechain),
Purple pinapple (Oddbeat),
Bastard (Rostillaufa),
Sq (Oddbeat).
Vstop 5€
torek, september 23, 2008
Torek 23.09. koncert B-TONG (Ch), TAMAGAWA (F)
SolarPulseMusic predstavlja:
TAMAGAWA (Francija),
B°TONG (Švica)
Torek, 23.09.2008
Dvorana Gustaf ob 21.00
TAMAGAWA je simpatična, minimalna, psihedelična... Večkotmuzika? Pomisli na, recimo… ne, raje preveri na myspace.com/tamagaywa. Drget, ki zveni kot un hélicoptère qui survole un immeuble, des tirs au loin.... A proposta é simples, diferente e ecléctica: uma noite de sonoridades abstractas; etéreas; guerreiras; psicadélicas. Štekaš? Os executantes vêm de Saint Etiènne, França, mas podiam vir de Tóquio, Japão. Chamam-se Tamagawa e no cartão de visita dizem soar como um helicóptero a sobrevoar um prédio. A não perder, claro.
B°TONG je podobnega gozda ptič. Elektro-nske pokrajine, ki bi jih gotovo bil vesel Lynch. Čudaško, kanček bizarno… predvsem pa drone! Pomisli na Throbbing Gristle, Lustmord, Colleen… preveri na myspace.com/btongmusic.
Vstopnina 4 €
Maribor - otrokom prijazno mesto, večer 23.09.2008
V središču mesta bodo oživele varne točke, označeni javni prostori, namenjeni otrokom od 5 do 18 let, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski
S sprejemom Unicefove zastave bo od danes, 23. septembra, Maribor vstopil v mrežo Otrokom prijaznih Unicefovih mest. V središču mesta bodo oživele varne točke, označeni javni prostori, namenjeni otrokom od 5 do 18 let, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski. Varne točke se lahko nahajajo v različnih prostorih (lekarna, knjigarna, knjižnica, mladinski center ...), ki zadostujejo potrebnim kriterijem in imajo za to usposobljene prostovoljce. V začetku meseca je tako v sodelovanju z Unicefom potekalo izobraževanje zaposlenih v izbranih točkah. "Šlo je predvsem za prenos znanja na sedemnajst novih sodelavcev, ki bodo delali na 14 varnih točkah v mestu," je pojasnila Marja Guček, lokalna koordinatorka projekta. Poudarja pa: "Faza vzpostavitve mreže je za nami, zdaj nas čaka promocija, obveščanje po osnovnih šolah, mladinskih centrih, zdravstvenih domovih in skratka povsod, kjer se otroci zadržujejo." Prav slaba promocija je bila morda kriva, da v varni točki, ki slaba tri leta že deluje v zavarovalni družbi Adriatic, ki je sicer izven mestnega centra, še niso imeli primera, ko bi jih poiskal otrok v stiski.V Infopeki Zavoda Pekarna, ki je ena od točk v mreži, pravijo, da so dobro pripravljeni na vse vrste stisk ali težav, s katerimi jih lahko poiščejo otroci (če so se izgubili, jim kdo grozi, ne morejo domov, so priče kaznivemu dejanju, so žalostni ...). Cilj varne točke pa je predvsem, da ublaži otrokovo stisko, nudi pomoč takoj, ko jo potrebuje, in ga napoti na organizacije, kjer lahko dobi strokovno pomoč. Prve Unicefove varne točke so zaživele v Novi Gorici, sledile so jim v Ljubljani, Rušah, Celju, Velenju in Piranu.
Varne točke se lahko nahajajo v različnih prostorih (frizerski salon, lekarna, knjižnica, knjigarna, mladinski center ...), kjer je prisotno osebje, ki je prostovoljno pripravljeno otroke trenutno zaščititi, jim svetovati in jim nuditi osnovne informacije ali pomoč.
V središču mesta bodo oživele varne točke, označeni javni prostori, namenjeni otrokom od 5 do 18 let, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski
S sprejemom Unicefove zastave bo od danes, 23. septembra, Maribor vstopil v mrežo Otrokom prijaznih Unicefovih mest. V središču mesta bodo oživele varne točke, označeni javni prostori, namenjeni otrokom od 5 do 18 let, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski. Varne točke se lahko nahajajo v različnih prostorih (lekarna, knjigarna, knjižnica, mladinski center ...), ki zadostujejo potrebnim kriterijem in imajo za to usposobljene prostovoljce. V začetku meseca je tako v sodelovanju z Unicefom potekalo izobraževanje zaposlenih v izbranih točkah. "Šlo je predvsem za prenos znanja na sedemnajst novih sodelavcev, ki bodo delali na 14 varnih točkah v mestu," je pojasnila Marja Guček, lokalna koordinatorka projekta. Poudarja pa: "Faza vzpostavitve mreže je za nami, zdaj nas čaka promocija, obveščanje po osnovnih šolah, mladinskih centrih, zdravstvenih domovih in skratka povsod, kjer se otroci zadržujejo." Prav slaba promocija je bila morda kriva, da v varni točki, ki slaba tri leta že deluje v zavarovalni družbi Adriatic, ki je sicer izven mestnega centra, še niso imeli primera, ko bi jih poiskal otrok v stiski.V Infopeki Zavoda Pekarna, ki je ena od točk v mreži, pravijo, da so dobro pripravljeni na vse vrste stisk ali težav, s katerimi jih lahko poiščejo otroci (če so se izgubili, jim kdo grozi, ne morejo domov, so priče kaznivemu dejanju, so žalostni ...). Cilj varne točke pa je predvsem, da ublaži otrokovo stisko, nudi pomoč takoj, ko jo potrebuje, in ga napoti na organizacije, kjer lahko dobi strokovno pomoč. Prve Unicefove varne točke so zaživele v Novi Gorici, sledile so jim v Ljubljani, Rušah, Celju, Velenju in Piranu.
Varne točke se lahko nahajajo v različnih prostorih (frizerski salon, lekarna, knjižnica, knjigarna, mladinski center ...), kjer je prisotno osebje, ki je prostovoljno pripravljeno otroke trenutno zaščititi, jim svetovati in jim nuditi osnovne informacije ali pomoč.petek, september 19, 2008
ETNIKA
Etnika, www.napovednik.com/dogodek87595_festival_etnika_2008Petek, 19.9.2008 ob 21:30 Jazz klub Satchmo - Vita Mavrič & Kvartet Akord (Slovenija), klezmer - šanson / 7€ Najnovejši projekt šansonjerke, igralke, ambasadorke UNICEF-a in programske vodje ljubljanskega Cafe teatra Vite Mavrič in Kvarteta Akord je zbirka temperamentnih in strastnih židovskih klezmer - šansonov. Gre za nabor historičnih in večno živih napevov, ki so bistveno vplivali na razvoj evropskega glasbenega ustvarjanja. Vito Mavrič spremlja odlična skupina instrumentalistov, Kvartet Akord, ki v svoj repertoar vključuje romance, balade in temperamentne plese glasbenih izročil slovenskega Prekmurja, Madžarske, Romunije in Rusije. V svoj glasbeni repertoar vključujejo tudi argentinski tango, trenutno pa posebno mesto v njihovem programu zaseda klezmer glasba. Pesmi je iz jidiša prevedel Klemen Jelinčič, prepesnil pa Milan Dekleva.
četrtek, september 18, 2008
ETNIKA
Četrti mednarodni festival etno glasbe Etnika v Mariboru ta konec tedna vabi na tri koncertne večere izbrane ljudske godbe iz Slovenije, Francije, Madžarske in Hrvaške.
Glasbeniki iz petih ansamblov bodo na treh različnih prizoriščih razvajali ušesa ter razvedrili oko in duha od danes do sobote, napovedujejo v mariborski Pekarni. V klubu KGB bo nocoj hrvaška zasedba Afion preigravala makedonske skladbe, tradicionalne pesmi Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, pa tudi nekatere glasbene drobce s Kosova in iz Armenije. Vita Mavrič bo z instrumentalnim kvartetom Akord v petek v jazz klubu Satchmo predstavila izbor temperamentnih in strastnih židovskih klezmer šansonov. Najbolj pestro pa bo v soboto, ko bodo nastopile kar tri skupine: slovensko-makedonska naveza Kaneo ohranja izročilo balkanske ljudske glasbe in španskega flamenka, Francozi Le Chauffeur est dans le pre podlagajo glasbene vzorce francoskega juga z balkansko-orientalskimi ritmi, madžarska skupina Fanfara Complexa pa igra tradicionalno moldavsko ljudsko plesno glasbo. Vsem trem bo mogoče prisluhniti v Narodnem domu.
sreda, september 17, 2008
Program festivala Etnika
PROGRAM:
Četrtek, 18.9.2008 ob 21:30
Klub KGB - Afion (Hrvaška), zvoki Bosne, Hrvaške in Makedonije
Petek, 19.9.2008 ob 21:30
Jazz klub Satchmo – Vita Mavrič & Kvartet Akord (Slovenija), klezmer-šanson
Sobota, 20.9.2008, Narodni dom
ob 21:00 - Velika dvorana ND
- Kaneo (Slovenija, Makedonija), balkan-flamenko
- Le Chauffeur est dans le pre (Francija), etno-jazz & balkan-groove
ob 24:00 – Klet ND
- Fanfara Complexa (Madzarska), moldavska ljudska plesna glasba
Vstopnina:
Koncerta v četrtek in petek po 7 €, zaključni večer v Narodnem domu:10 €
Vstopnice bodo na voljo na prizoriščih uro pred koncertom.
Rezervacije, dodatne informacije: Marjan Ornik, (marjan.ornik@gmail.com ali 040 632 232)
Več na: www.etnika.si, www.myspace.com/etnikafestival
E-mail: info@etnika.si
Četrtek, 18.9.2008 ob 21:30
Klub KGB - Afion (Hrvaška), zvoki Bosne, Hrvaške in Makedonije
Petek, 19.9.2008 ob 21:30
Jazz klub Satchmo – Vita Mavrič & Kvartet Akord (Slovenija), klezmer-šanson
Sobota, 20.9.2008, Narodni dom
ob 21:00 - Velika dvorana ND
- Kaneo (Slovenija, Makedonija), balkan-flamenko
- Le Chauffeur est dans le pre (Francija), etno-jazz & balkan-groove
ob 24:00 – Klet ND
- Fanfara Complexa (Madzarska), moldavska ljudska plesna glasba
Vstopnina:
Koncerta v četrtek in petek po 7 €, zaključni večer v Narodnem domu:10 €
Vstopnice bodo na voljo na prizoriščih uro pred koncertom.
Rezervacije, dodatne informacije: Marjan Ornik, (marjan.ornik@gmail.com ali 040 632 232)
Več na: www.etnika.si, www.myspace.com/etnikafestival
E-mail: info@etnika.si
V četrtek se začne Etnika
večer, 16.09.2008
Festival etno glasbe Etnika bo od 18. do 20. septembra Mariboru ponudil glasbene posladke izbrane ljudske godbe iz Slovenije in tujine. Mednarodna zasedba petih skupin bo stala na odrih treh prizorišč v starem mestnem jedru. V četrtek, 18. septembra, bo ob 21.30 v klubu KGB večer obarvan z zvoki Bosne, Hrvaške in Makedonije hrvaškega ansambla Afion, v petek ob isti uri bodo glasbeno popotovanje v Jazz klubu Satchmo pričarali Vita Mavrič & Kvartet Akord. Sobotni zaključni večer bo na odru Narodnega doma od 21. ure naprej postregel s tremi koncertnimi dogodki. Prvi bo mešana balkan-flamenko zasedba iz Slovenije in Makedonije Kaneo, za njimi bodo nastopili Le Chauffeur est dance le pre iz Francije, ki so po besedah programskega vodje Marjana Ornika "žurerji" in si lahko obetamo posebno etno-jazz ter balkan-groove doživetje. Kot zadnji bodo nastopili Madžari Fanfara Complexa, ki bodo na valovih moldavske ljudske plesne glasbe zaključili festival.
"Iščemo odlične bende iz tujine, dobre glasbenike, ki pa še nimajo velikih imen, saj je imena treba plačati," je povedal Ornik in dodal, da si iz rdečih številk zadnjih dveh let (MOM je lani za festival prispevala 377 evrov) pomagajo s tem, da glasbenikom, ki jih povabijo na Etniko, skušajo urediti koncerte še na drugih sorodnih festivalih in si tako znižajo stroške. Etnika, ki je zrasla iz enodnevnega dogodka v Pekarni in se v zadnjih dveh letih razširila na tri večere in tri prizorišča, po mnenju organizatorjev iz Pekarne - magdalenske mreže in ZULK - Združenja ustvarjalnih ljudi na področju kulture, zasluži vsaj tako dober obisk kot lani.
Festival etno glasbe Etnika bo od 18. do 20. septembra Mariboru ponudil glasbene posladke izbrane ljudske godbe iz Slovenije in tujine. Mednarodna zasedba petih skupin bo stala na odrih treh prizorišč v starem mestnem jedru. V četrtek, 18. septembra, bo ob 21.30 v klubu KGB večer obarvan z zvoki Bosne, Hrvaške in Makedonije hrvaškega ansambla Afion, v petek ob isti uri bodo glasbeno popotovanje v Jazz klubu Satchmo pričarali Vita Mavrič & Kvartet Akord. Sobotni zaključni večer bo na odru Narodnega doma od 21. ure naprej postregel s tremi koncertnimi dogodki. Prvi bo mešana balkan-flamenko zasedba iz Slovenije in Makedonije Kaneo, za njimi bodo nastopili Le Chauffeur est dance le pre iz Francije, ki so po besedah programskega vodje Marjana Ornika "žurerji" in si lahko obetamo posebno etno-jazz ter balkan-groove doživetje. Kot zadnji bodo nastopili Madžari Fanfara Complexa, ki bodo na valovih moldavske ljudske plesne glasbe zaključili festival.
"Iščemo odlične bende iz tujine, dobre glasbenike, ki pa še nimajo velikih imen, saj je imena treba plačati," je povedal Ornik in dodal, da si iz rdečih številk zadnjih dveh let (MOM je lani za festival prispevala 377 evrov) pomagajo s tem, da glasbenikom, ki jih povabijo na Etniko, skušajo urediti koncerte še na drugih sorodnih festivalih in si tako znižajo stroške. Etnika, ki je zrasla iz enodnevnega dogodka v Pekarni in se v zadnjih dveh letih razširila na tri večere in tri prizorišča, po mnenju organizatorjev iz Pekarne - magdalenske mreže in ZULK - Združenja ustvarjalnih ljudi na področju kulture, zasluži vsaj tako dober obisk kot lani.
četrtek, september 11, 2008
Sob. 13.09.2008 EXPLIZIT OPERATION
Sobota 13. september 2008
http://www.myspace.com/totalfusionmyspace
http://www.myspace.com/independentwarriors
dvorana Gustaf ob 23:00
Total Fusion & Independent Warriors presents:
EXPLIZIT OPERATION
DJ'S:
IMPLANT (loop junkies crew,wayside rec,obscene rec.,temper d rec.)-Hrvaška,
JACQUES PRELL B2B SHINE (def.junk,moonbootz rec.)-Avstrija,
ELEMENT (insp collective)-Nemčija,
KETION (independent warriors,insp collective,total fusion)-Slovenija,
TSUNAMI (temper d rec,m-atome rec,illegal kru)-Slovenija,
A.M. (minimal animal)-Slovenija
Vstopnina: 5€, 4€ (flajer)
+ TOTAL FUSION SPECIAL (After 06:00 v KURD-u)
- RUFF ROGA, TADI TOUCH, NEUROTIC MINDS.
http://www.myspace.com/totalfusionmyspace
http://www.myspace.com/independentwarriors
Petek 12.9 MoFiah Movement
Reggae-dancehall - klubing Gustaf
MoFiah sound in DJ Čaj, s Travo, naprej!
Vstopnina 3 €
sreda, september 10, 2008
NAGIB
Nagib spekter, september, 2008
Kaj vse smo pripravljeni narediti, da ne izgubimo stvari, ki nas obkrožajo?
Je eno izmed vprašanj, okoli katerega se bodo vrtele predstave letošnjega festivala eksperimentalnega giba. Že od leta 2005 Nagib za nekaj dni v septembru popestri dogajanje, letos pa ne le v Kulturnem centru Pekarna in Slovenskem narodnem gledališču, temveč tudi po mariborskih ulicah. Osrednji cilj festivala je predstaviti dela s področja sodobnega plesa in performansa, ki odsevajo stanje in pojmovanje telesa v sodobni družbi. Kako so se snovalci doseganja cilja lotili letos, smo izvedeli iz prve roke, od umetniške vodje Vlaste Veselko.
Kako je z organizacijo in ustvarjanjem festivala zdaj, ko imate že nekaj izkušenj za sabo?
Festival poteka letos že četrto leto. Skupina, ki festival organizira, se izleta v leto spreminja, vendar se mi zdi, da so posamezniki, ki sedaj sodelujejo pri organizaciji, resnično predani svojemu delu, poslanstvu in vsako leto bolj izkušeni in vešči, kako speljati takšen dogodek. Kljub temu situacija še vedno ni takšna, da bi omogočala popolni angažma udeleženih in s tem kontinuirano delo. Težave se pričnejo na nivoju financ in prav hitro za sabo potegnejo tudi vprašanje prostora, tehničnih zmožnosti in seveda časa, ki ga lahko posamezniki bolj ali manj prostovoljno vlagajo. Kar zadeva način izbire programa, smo letos že drugič izbrali predstave na podlagi mednarodnega razpisa, na katerem smo povabili umetnike, naj pošljejo svoja dela, ki smo jih potem pregledali in nato izbrali tista, ki ustrezajo načelom in tematiki festivala. Letos smo dobili preko 150 prijav, kar nekako priča o tem, da je festival v Evropi pridobil na prepoznavnosti, prav tako pa govori o interesu predvsem mladih umetnikov, da se predstavijo v nedomačih okoljih.
Kako pa se ti zdi, da je s prepoznavnostjo festivala, doma in drugod?
Na tem področju je potrebnega še veliko dela. Kljub temu da širimo mrežo sodelovanj, je pred nami še mnogo možnosti, ki bi jih bilo treba raziskati. Želim si, da nam bo v prihodnosti finančna situacija omogočala obiske drugih festivalov, oglede predstav v živo, obiske konferenc in sejmov, kjer se bomo lahko predstavili in navezali stike, preko katerih bomo lahko s sodelovanji okrepili lokalno sodobno plesno sceno in tudi na nivoju države bolj opazno prinašali sveže vetrove.
Kakšen je profil nastopajočih letos, morda v smislu zastopanosti drugih držav, ko že govorimo o prepoznavnosti?
Kakor lani tudi letos prevladujejo mladi, še neuveljavljeni ustvarjalci. To velja seveda predvsem za predstave. Kar zadeva delavnice, jih seveda vodijo priznani pedagogi. Letos smo se namenoma odločili za slovenski pedagoginji Majo Delak in Bojano Kunst, ker želimo tako gostom iz tujine ponuditi sodelovanje, znanje domačih pedagogov in jih tako tudi seznaniti s »slovensko« umetnostjo. Kar zadeva zastopanost držav, še vedno ostajamo znotraj Evrope, čeprav smo dobili prijave tudi od drugod, iz ZDA in Izraela. Po drugi strani se mi kopičenje držav ne zdi tako zelo pomembno. Pomembno je umetniško delo in njegova sporočilnost.
Kaj je letošnja rdeča nit?
V ospredje letošnjega festivala smo postavili vprašanje (vz)postavljanja pomena telesa oziroma njegovega smisla. Obdajamo se s predmeti in reprezentacijami (pri čemer mislim podobe, ki gradijo nas same, naš imidž), da bi lažje in bolj prepoznavno govorili o samem sebi, se definirali. Potreba po definiciji je torej ključna. Ob tem pa se pojavlja še vprašanje, ali lahko obstaja tudi nekaj, kar je negotovo in neopredeljivo in ki prav tako (morda še celo bolj jasno) govori o našem obstoju in se definira zgolj skozi pris(o)tnost. S programom ne ponujamo očitnih odgovorov. Prej bi lahko rekli, da nad predstavami, ki smo jih izbrali, visi vprašanje, nema prezenca, ki zahteva, da ji vrnemo pogled, da ji vrnemo misel, in ki pušča prostor, da sami poiščemo odgovore.
Letošnja novost je rezidenca tuje koreografinje.
Lastna produkcija je po mojem mnenju krona festivala. Zato smo se tudi odločili za program Artist in-residence, s katerim smo dali priložnost koreografinji iz tujine za raziskovanje in produkcijo dela pri nas, lokalnim umetnikom pa sodelovanje z nekom z drugačnim ozadjem, znanjem in izkušnjami. Tako smo povabili špansko koreografinj in plesalko Aitano Cordero, ki že več let živi in dela v Amsterdamu, na 5-tedensko rezidenco. Prvi del procesa je potekal konec meseca junija do sredine julija, drugi del pa naj bi potekal v drugi polovici avgusta in se zaključil s premiero predstave, s katero bi otvorili festival. Na žalost se je koreografinja poškodovala in smo morali rezidenco prestaviti na jesen. V tem trenutku se mi zdi program artist-in-residence nekako najbolj realen način za vzpostavitev močnejše scene v Mariboru, kajti temelji na
raziskovanju, ki s sabo prinaša novosti in vzpodbuja pretok ljudi in s tem mešanje, pretakanje idej in ustvarjalnih energij. Hkrati pa je treba biti pozoren na to, da se v takšne programe vabi lokalne ustvarjalce, ki imajo vse premalo možnosti za delovanje.
Se po tem času in nekaj izvedbah festivala programska ideja ostreje črta, bolj natančno izbira fokus oziroma določa naravo festivala, se je kaj spremenila?
Definicija je zagotovo ključno vprašanje. Potreba festivala kot javnega dogodka je, da se umesti, izgradi svojo podobo, postane prepoznaven. Po drugi strani pa se sprašujem, ali je definicija tista, zaradi katere nekaj »postane«. Glede na živost, ki jo želim festivalu, se mi zdi, da bi se morala definicijaves čas spreminjati oziroma se vzpostavljati zgolj skozi vprašanja, ki jih postavljamo. Nekaj, kar kljub vsemu vidim kot okvir, je raziskovalna narava, preizpraševanje izraznega medija in iskanje inovativnih rešitev.
Letos festival ponuja tudi delavnico za otroke. Zakaj ste se določili za to?
Treba je začeti pri otrocih. Hiša ne more stati brez temeljev in tako je potrebno »vzgojiti« (dati možnost za razvoj) dobrega plesalca, izvirnega avtorja, budnega in osveščenega gledalca. Katrina Brown, ki bo vodila delavnice, je pri nas že gostovala. Prvo leto festivala je predstavila svoje delo The Line in vodila koreografsko delavnico. Zadnjih nekaj let pa je pričela raziskovati povezavo risanja in giba in skozi to perspektivo začela razvijati tudi načine dela z otroki. Na festivalu bo gostovala tudi s predstavo Črna zver, predstavo z otroki, pri kateri gre za interaktivno igro s publiko, otroki, ki so vabljeni, da se pridružijo in sooblikujejo predstavo. Tukaj bi omenila še diskusijske zajtrke, ki bodo potekali v času festivala, in prav tako služijo postavljanju temeljev, vendar na drugem nivoju. V Naskovem dvorcu se bomo ob kavi in čaju pogovarjali o festivalskih predstavah, vprašanjih, ki jih sprožajo, in drugih temah, povezanih s sodobnim plesom. Zajtrki so odprti za vso zainteresirano javnost.
Kaj bi izpostavila v letošnjem programu, se kake pridobitve še posebej veselite?
To je vprašanje, ki me v bistvu razjezi, postavijo pa ga vsi novinarji. Verjetno zato, ker bi radi pomagali gledalcem pri orientaciji skozi program oziroma ker je v današnji družbi tako zelo pomembno, da se stvar ovrednoti, opremi z nalepko. Ker festival potrebuje spektakel. Ne, NagiB ne želi biti festival spektakla. Vsaka izbrana predstava nosi v sebi sporočilo, potencial, ki bi ga radi delili z vami. Kako »dobra«, »pomembna« je predstava, pa je bolj stvar okusa, estetike in ne nazadnje marketinga. Res sem se veselila predstave, ki bi bila produkt rezidence, pa ne zato, ker bi lahko zagotovila kakšno posebno stopnjo kvalitete, ampak preprosto zaradi možnosti, ki jih je prinesla v mariborski, slovenski prostor. No, pa bo treba še malce počakati. Program predstav oziroma delavnic med 3. in 6. septembrom si lahko ogledate na spletni strani Nagiba, www.nagib.si. Če pa ste jih zamudili, pa na isti strani poiščite njihov kontakt, da se Nagibu na tak ali drugačen način pridružite med letnimi aktivnostmi oziroma si zagotovite mesto na predstavi, ki nastaja v letošnjem rezidenčnem programu festivala in bo premierno uprizorjena konec tega leta. Kaj ste pripravljeni narediti, da ne izgubite informacij, ki ste jih pravkar prebrali?
Kaj vse smo pripravljeni narediti, da ne izgubimo stvari, ki nas obkrožajo?
Je eno izmed vprašanj, okoli katerega se bodo vrtele predstave letošnjega festivala eksperimentalnega giba. Že od leta 2005 Nagib za nekaj dni v septembru popestri dogajanje, letos pa ne le v Kulturnem centru Pekarna in Slovenskem narodnem gledališču, temveč tudi po mariborskih ulicah. Osrednji cilj festivala je predstaviti dela s področja sodobnega plesa in performansa, ki odsevajo stanje in pojmovanje telesa v sodobni družbi. Kako so se snovalci doseganja cilja lotili letos, smo izvedeli iz prve roke, od umetniške vodje Vlaste Veselko.
Kako je z organizacijo in ustvarjanjem festivala zdaj, ko imate že nekaj izkušenj za sabo?
Festival poteka letos že četrto leto. Skupina, ki festival organizira, se izleta v leto spreminja, vendar se mi zdi, da so posamezniki, ki sedaj sodelujejo pri organizaciji, resnično predani svojemu delu, poslanstvu in vsako leto bolj izkušeni in vešči, kako speljati takšen dogodek. Kljub temu situacija še vedno ni takšna, da bi omogočala popolni angažma udeleženih in s tem kontinuirano delo. Težave se pričnejo na nivoju financ in prav hitro za sabo potegnejo tudi vprašanje prostora, tehničnih zmožnosti in seveda časa, ki ga lahko posamezniki bolj ali manj prostovoljno vlagajo. Kar zadeva način izbire programa, smo letos že drugič izbrali predstave na podlagi mednarodnega razpisa, na katerem smo povabili umetnike, naj pošljejo svoja dela, ki smo jih potem pregledali in nato izbrali tista, ki ustrezajo načelom in tematiki festivala. Letos smo dobili preko 150 prijav, kar nekako priča o tem, da je festival v Evropi pridobil na prepoznavnosti, prav tako pa govori o interesu predvsem mladih umetnikov, da se predstavijo v nedomačih okoljih.
Kako pa se ti zdi, da je s prepoznavnostjo festivala, doma in drugod?
Na tem področju je potrebnega še veliko dela. Kljub temu da širimo mrežo sodelovanj, je pred nami še mnogo možnosti, ki bi jih bilo treba raziskati. Želim si, da nam bo v prihodnosti finančna situacija omogočala obiske drugih festivalov, oglede predstav v živo, obiske konferenc in sejmov, kjer se bomo lahko predstavili in navezali stike, preko katerih bomo lahko s sodelovanji okrepili lokalno sodobno plesno sceno in tudi na nivoju države bolj opazno prinašali sveže vetrove.
Kakšen je profil nastopajočih letos, morda v smislu zastopanosti drugih držav, ko že govorimo o prepoznavnosti?
Kakor lani tudi letos prevladujejo mladi, še neuveljavljeni ustvarjalci. To velja seveda predvsem za predstave. Kar zadeva delavnice, jih seveda vodijo priznani pedagogi. Letos smo se namenoma odločili za slovenski pedagoginji Majo Delak in Bojano Kunst, ker želimo tako gostom iz tujine ponuditi sodelovanje, znanje domačih pedagogov in jih tako tudi seznaniti s »slovensko« umetnostjo. Kar zadeva zastopanost držav, še vedno ostajamo znotraj Evrope, čeprav smo dobili prijave tudi od drugod, iz ZDA in Izraela. Po drugi strani se mi kopičenje držav ne zdi tako zelo pomembno. Pomembno je umetniško delo in njegova sporočilnost.
Kaj je letošnja rdeča nit?
V ospredje letošnjega festivala smo postavili vprašanje (vz)postavljanja pomena telesa oziroma njegovega smisla. Obdajamo se s predmeti in reprezentacijami (pri čemer mislim podobe, ki gradijo nas same, naš imidž), da bi lažje in bolj prepoznavno govorili o samem sebi, se definirali. Potreba po definiciji je torej ključna. Ob tem pa se pojavlja še vprašanje, ali lahko obstaja tudi nekaj, kar je negotovo in neopredeljivo in ki prav tako (morda še celo bolj jasno) govori o našem obstoju in se definira zgolj skozi pris(o)tnost. S programom ne ponujamo očitnih odgovorov. Prej bi lahko rekli, da nad predstavami, ki smo jih izbrali, visi vprašanje, nema prezenca, ki zahteva, da ji vrnemo pogled, da ji vrnemo misel, in ki pušča prostor, da sami poiščemo odgovore.
Letošnja novost je rezidenca tuje koreografinje.
Lastna produkcija je po mojem mnenju krona festivala. Zato smo se tudi odločili za program Artist in-residence, s katerim smo dali priložnost koreografinji iz tujine za raziskovanje in produkcijo dela pri nas, lokalnim umetnikom pa sodelovanje z nekom z drugačnim ozadjem, znanjem in izkušnjami. Tako smo povabili špansko koreografinj in plesalko Aitano Cordero, ki že več let živi in dela v Amsterdamu, na 5-tedensko rezidenco. Prvi del procesa je potekal konec meseca junija do sredine julija, drugi del pa naj bi potekal v drugi polovici avgusta in se zaključil s premiero predstave, s katero bi otvorili festival. Na žalost se je koreografinja poškodovala in smo morali rezidenco prestaviti na jesen. V tem trenutku se mi zdi program artist-in-residence nekako najbolj realen način za vzpostavitev močnejše scene v Mariboru, kajti temelji na
raziskovanju, ki s sabo prinaša novosti in vzpodbuja pretok ljudi in s tem mešanje, pretakanje idej in ustvarjalnih energij. Hkrati pa je treba biti pozoren na to, da se v takšne programe vabi lokalne ustvarjalce, ki imajo vse premalo možnosti za delovanje.
Se po tem času in nekaj izvedbah festivala programska ideja ostreje črta, bolj natančno izbira fokus oziroma določa naravo festivala, se je kaj spremenila?
Definicija je zagotovo ključno vprašanje. Potreba festivala kot javnega dogodka je, da se umesti, izgradi svojo podobo, postane prepoznaven. Po drugi strani pa se sprašujem, ali je definicija tista, zaradi katere nekaj »postane«. Glede na živost, ki jo želim festivalu, se mi zdi, da bi se morala definicijaves čas spreminjati oziroma se vzpostavljati zgolj skozi vprašanja, ki jih postavljamo. Nekaj, kar kljub vsemu vidim kot okvir, je raziskovalna narava, preizpraševanje izraznega medija in iskanje inovativnih rešitev.
Letos festival ponuja tudi delavnico za otroke. Zakaj ste se določili za to?
Treba je začeti pri otrocih. Hiša ne more stati brez temeljev in tako je potrebno »vzgojiti« (dati možnost za razvoj) dobrega plesalca, izvirnega avtorja, budnega in osveščenega gledalca. Katrina Brown, ki bo vodila delavnice, je pri nas že gostovala. Prvo leto festivala je predstavila svoje delo The Line in vodila koreografsko delavnico. Zadnjih nekaj let pa je pričela raziskovati povezavo risanja in giba in skozi to perspektivo začela razvijati tudi načine dela z otroki. Na festivalu bo gostovala tudi s predstavo Črna zver, predstavo z otroki, pri kateri gre za interaktivno igro s publiko, otroki, ki so vabljeni, da se pridružijo in sooblikujejo predstavo. Tukaj bi omenila še diskusijske zajtrke, ki bodo potekali v času festivala, in prav tako služijo postavljanju temeljev, vendar na drugem nivoju. V Naskovem dvorcu se bomo ob kavi in čaju pogovarjali o festivalskih predstavah, vprašanjih, ki jih sprožajo, in drugih temah, povezanih s sodobnim plesom. Zajtrki so odprti za vso zainteresirano javnost.
Kaj bi izpostavila v letošnjem programu, se kake pridobitve še posebej veselite?
To je vprašanje, ki me v bistvu razjezi, postavijo pa ga vsi novinarji. Verjetno zato, ker bi radi pomagali gledalcem pri orientaciji skozi program oziroma ker je v današnji družbi tako zelo pomembno, da se stvar ovrednoti, opremi z nalepko. Ker festival potrebuje spektakel. Ne, NagiB ne želi biti festival spektakla. Vsaka izbrana predstava nosi v sebi sporočilo, potencial, ki bi ga radi delili z vami. Kako »dobra«, »pomembna« je predstava, pa je bolj stvar okusa, estetike in ne nazadnje marketinga. Res sem se veselila predstave, ki bi bila produkt rezidence, pa ne zato, ker bi lahko zagotovila kakšno posebno stopnjo kvalitete, ampak preprosto zaradi možnosti, ki jih je prinesla v mariborski, slovenski prostor. No, pa bo treba še malce počakati. Program predstav oziroma delavnic med 3. in 6. septembrom si lahko ogledate na spletni strani Nagiba, www.nagib.si. Če pa ste jih zamudili, pa na isti strani poiščite njihov kontakt, da se Nagibu na tak ali drugačen način pridružite med letnimi aktivnostmi oziroma si zagotovite mesto na predstavi, ki nastaja v letošnjem rezidenčnem programu festivala in bo premierno uprizorjena konec tega leta. Kaj ste pripravljeni narediti, da ne izgubite informacij, ki ste jih pravkar prebrali?
sobota, september 06, 2008
četrtek, september 04, 2008
ponedeljek, september 01, 2008
Nagib 2008, Dobro Jutro Slovenija 01.09.2008
01.09.2008 | Dogodki in prireditve
Od 3. do 9. septembra v Slovenskem narodnem gledališču Maribor in Kulturnem centru Pekarna obiščite NagiB, mednarodni festival eksperimentalnega giba, ki Maribor in celotno severovzhodno Slovenijo uvršča v evropske tokove.
Nagib je edini te vrste v širši regiji. Je projekt mlade in zagnane ekipe, ki svoje okolje oplaja z mednarodnimi produkcijami in medkulturno izmenjavo, hkrati pa nudi priložnosti predstavitve tudi lokalnim ustvarjalcem. Ne omejuje se samo na plesno-gibalne predstave, ampak predstavlja gibalno (samo)izražanje v vseh sodobnih oblikah, od filma do fotografije in multimedije. S tem doslej v Mariboru dokaj zanemarjeno in prezrto umetnost postavlja v središče javne pozornosti in daje nov zagon lokalnim ustvarjalcem, Maribor pa predstavlja kot mesto z celovito in bogato kulturno ponudbo.
Več informacij in podroben program prireditve najdete na: www.nagib.si