Večer,28.sept.2005
V torek, 4. oktobra, bo ob 20. uri v dvorani Gustaf mariborske Pekarne izveden avtorski projekt Christiana D. Guerematchija Painted Rhythm. Predstavo so soustvarili Maša Kagao Knez, Nino Mureškič in Damir Višič.Plesno-glasbeni performance Painted Rhythm je mešanje sodobnega, afriškega in indijskega plesnega stila. Glasbeno prav tako kombinira najrazličnejše muzikalne vzorce. Že ime Painted Rhythm lahko pomeni ples, tako da plesalca od invokacijske bele barve preideta do zemeljske in nato do zlate barve in sta ritem. Predstava je pozitivno motiviran, tako imenovani etno projekt in je posvečena dvema otrokoma v Čadu ter poziva, da se zavemo lastne sreče in jo tudi delimo. Vstopnine ni.
mbk
sreda, september 28, 2005
Vabilo h gibalnim delavnicam
Večer, 28.sept.2005 (pdf)
Pekarna Magdalenske mreže priredi v oktobru, novembru in decembru plesno-gibalne delavnice, ki so namenjene dijakom in dijakinjam, študentom in študentkam ter ostalim, ki jih zanima raziskovanje giba.Delavnica improvizacije bo enkrat na teden, ob sobotah, med 16. in 19. uro v dvorani Gustaf.Delavnice, ki jih bo vodila Vlasta Veselko ali gostujoči pedagog iz Ljubljane ali tujine, se pričnejo v soboto, 8. oktobra. Trajale bodo do konca decembra. Prijavite se lahko še do 5. oktobra.Delavnico Misleče telo bo vodila Katrina Brown in bo od 21. do 24. oktobra vsak dan med 16. in 21. uro v dvorani Gustaf. Prijave sprejemajo do 14. oktobra.Delavnico Image-making and Performance skills (Veščine tvorbe podob in performansa) bo vodil David Lakein. Potekala bo od 2. do 5. decembra, vsak dan med 16. in 21. uro v dvorani Gustaf. Prijavite se do 25. novembra. Za vse delavnice je število udeležencev omejeno.Prijave sprejemajo in dajejo informacije v Pekarni Magdalenske mreže, Ob železnici 8, na telefonski številki 02/300-78-70, faks 02/300-78-71 ali na naslovu: http://www.pekarna.org/nagibfestival/.
mbk
Pekarna Magdalenske mreže priredi v oktobru, novembru in decembru plesno-gibalne delavnice, ki so namenjene dijakom in dijakinjam, študentom in študentkam ter ostalim, ki jih zanima raziskovanje giba.Delavnica improvizacije bo enkrat na teden, ob sobotah, med 16. in 19. uro v dvorani Gustaf.Delavnice, ki jih bo vodila Vlasta Veselko ali gostujoči pedagog iz Ljubljane ali tujine, se pričnejo v soboto, 8. oktobra. Trajale bodo do konca decembra. Prijavite se lahko še do 5. oktobra.Delavnico Misleče telo bo vodila Katrina Brown in bo od 21. do 24. oktobra vsak dan med 16. in 21. uro v dvorani Gustaf. Prijave sprejemajo do 14. oktobra.Delavnico Image-making and Performance skills (Veščine tvorbe podob in performansa) bo vodil David Lakein. Potekala bo od 2. do 5. decembra, vsak dan med 16. in 21. uro v dvorani Gustaf. Prijavite se do 25. novembra. Za vse delavnice je število udeležencev omejeno.Prijave sprejemajo in dajejo informacije v Pekarni Magdalenske mreže, Ob železnici 8, na telefonski številki 02/300-78-70, faks 02/300-78-71 ali na naslovu: http://www.pekarna.org/nagibfestival/.
mbk
torek, september 27, 2005
Po prvem festivalu eksperimentalnega giba NagiB
Večer, 27.09.2005 (pdf)
Manjka primerna dvorana
V tujini občine investirajo v zapuščene tovarne, kjer uredijo plesne studie;
Manjka primerna dvorana
V tujini občine investirajo v zapuščene tovarne, kjer uredijo plesne studie;
o podobnem bi bilo vredno razmisliti tudi v Mariboru
Od preteklega petka do nedelje so se v okviru 1. festivala eksperimentalnega giba NagiB v Pekarniškem kompleksu v Mariboru zvrstili dve plesni delavnici, projekcije plesnih filmov, gibalno-plesne predstave. Ta drzni projekt je nastal iz potrebe po razvoju profesionalne sodobne plesne scene v Mariboru, želja organizatorjev pa je, da se v prihodnjih letih festival razširi. Festivalski proračun je bil sila skromen (nekaj denarja so prejeli od občine), vloženega je bilo veliko volunterskega dela, gostujoči umetniki so se odpovedali honorarjem. Še posebej zanimivi sta bili dvodnevni delavnici gostujočih umetnikov Katrine Brown in Phillipa Riera, ki sta skozi raziskovanje izražanja z gibom vodila mnoge udeleženke - iz Maribora, Ljubljane, Trbovelj in z Dunaja, med njimi je bil le en fant. Vlasta Veselko, vodja festivala NagiB, mnogo manjši interes fantov za (sodobni) ples pripisuje staršem. O rezultatih delavnic, meni, da je težko govoriti. "Kar si odložil vase, shranil v spomin, uporabiš kasneje, ko sam ustvarjaš." Slaba plat delavnic je bil le neprimeren prostor, Gustaf je pretemen, zadušljiv, ima betonska tla... Vlasta Veselko je sicer hvaležna Pekarni, da je festival lahko bil izveden v njenih prostorih, vendar, "... potreben je prostor, primeren za ples. Problem je, da v Mariboru ni primerne dvorane. V tujini občine investirajo v zapuščene tovarne, kjer uredijo plesne studie. In v Mariboru so opuščene tovarne.Ob festivalu je bilo tudi znova izpostavljeno, da pogojev za delo profesionalnih sodobnih plesalcev v Mariboru ni: "Plesna izba je, kar se tiče sodobnega plesa, edini prostor, vendar ni primeren za profesionalno delo," pravi Veselkova, samostojna ustvarjalka na področju kulture, plesalka in performerka.Za prihodnje bodo organizatorji razmislili tudi o okroglih mizah in podobnem, tudi o povezovanju. "Želimo, da se v prihodnosti sodobnoplesno dogajanje ne osredotoči samo na obdobje festivala, torej treh dni v letu, ampak čez celo leto. 8. oktobra pričenjamo s plesno delavnico improvizacije, ki bo enkrat mesečno, v soboto popoldne v dvorani Gustaf, vodila jo bom sama. Med 21. in 24. oktobrom pa bo ponovno v gosteh Katrina Brown s svojo delavnico," je dejala Veselkova. Tukaj pa se načrti ne končajo, povezani so z denarjem. V prihodnosti upajo na pomoč občine, sponzorje za sodobni ples pa je zelo težko najti.
Nataša Rižnar
Od preteklega petka do nedelje so se v okviru 1. festivala eksperimentalnega giba NagiB v Pekarniškem kompleksu v Mariboru zvrstili dve plesni delavnici, projekcije plesnih filmov, gibalno-plesne predstave. Ta drzni projekt je nastal iz potrebe po razvoju profesionalne sodobne plesne scene v Mariboru, želja organizatorjev pa je, da se v prihodnjih letih festival razširi. Festivalski proračun je bil sila skromen (nekaj denarja so prejeli od občine), vloženega je bilo veliko volunterskega dela, gostujoči umetniki so se odpovedali honorarjem. Še posebej zanimivi sta bili dvodnevni delavnici gostujočih umetnikov Katrine Brown in Phillipa Riera, ki sta skozi raziskovanje izražanja z gibom vodila mnoge udeleženke - iz Maribora, Ljubljane, Trbovelj in z Dunaja, med njimi je bil le en fant. Vlasta Veselko, vodja festivala NagiB, mnogo manjši interes fantov za (sodobni) ples pripisuje staršem. O rezultatih delavnic, meni, da je težko govoriti. "Kar si odložil vase, shranil v spomin, uporabiš kasneje, ko sam ustvarjaš." Slaba plat delavnic je bil le neprimeren prostor, Gustaf je pretemen, zadušljiv, ima betonska tla... Vlasta Veselko je sicer hvaležna Pekarni, da je festival lahko bil izveden v njenih prostorih, vendar, "... potreben je prostor, primeren za ples. Problem je, da v Mariboru ni primerne dvorane. V tujini občine investirajo v zapuščene tovarne, kjer uredijo plesne studie. In v Mariboru so opuščene tovarne.Ob festivalu je bilo tudi znova izpostavljeno, da pogojev za delo profesionalnih sodobnih plesalcev v Mariboru ni: "Plesna izba je, kar se tiče sodobnega plesa, edini prostor, vendar ni primeren za profesionalno delo," pravi Veselkova, samostojna ustvarjalka na področju kulture, plesalka in performerka.Za prihodnje bodo organizatorji razmislili tudi o okroglih mizah in podobnem, tudi o povezovanju. "Želimo, da se v prihodnosti sodobnoplesno dogajanje ne osredotoči samo na obdobje festivala, torej treh dni v letu, ampak čez celo leto. 8. oktobra pričenjamo s plesno delavnico improvizacije, ki bo enkrat mesečno, v soboto popoldne v dvorani Gustaf, vodila jo bom sama. Med 21. in 24. oktobrom pa bo ponovno v gosteh Katrina Brown s svojo delavnico," je dejala Veselkova. Tukaj pa se načrti ne končajo, povezani so z denarjem. V prihodnosti upajo na pomoč občine, sponzorje za sodobni ples pa je zelo težko najti.
sobota, september 24, 2005
Iskanje novih načinov izražanja z gibom
Večer,24..sept.2005 (pdf)
Z včerajšnjim odprtjem razstave fotografije gibalnega eksperimenta BiggiB se je v Pekarni v organizaciji neformalno združene skupine plesalk pod okriljem Pekarne Magdalenske mreže uradno pričel 1. festival eksperimentalnega giba NagiB. Odprtju razstave je na parkirišču pred Pekarno sledil, v koreografiji Vlaste Veselko in Nine Milin, dveh mladih slovenskih plesalk in koreografinj, gibalni eksperiment Parkirišče v prostoru. Eksperiment, ki so ga izvedle Barbara Gabrielle, Maruša Majer, Lili Mihajlovič in Tamara Sokolovič, je opisan z besedami: "Prostor - parkirišče. Prostor, kjer se sekajo poti, se izoblikuje frekvenca prihajanja, odhajanja, gibanja, valovanja okolja in oseb, ki prostor določajo in polnijo... Kje se vzpostavlja komunikacija?"
Festival, katerega namen je odpreti nov scenski in umetniški prostor in s kvalitetnim programom omogočiti napredek kulturne podobe okolja, iz katerega izhaja, in tudi celotne podobe eksperimentalnega giba in sodobnega plesa v Sloveniji, se nadaljuje danes in jutri z delavnicama, ki ju bosta vodila gosta umetnika Katrina Brown in Phillipe Riere, z gibalno-plesnimi predstavami in s projekcijami plesnih filmov.
Nataša Rižnar
Z včerajšnjim odprtjem razstave fotografije gibalnega eksperimenta BiggiB se je v Pekarni v organizaciji neformalno združene skupine plesalk pod okriljem Pekarne Magdalenske mreže uradno pričel 1. festival eksperimentalnega giba NagiB. Odprtju razstave je na parkirišču pred Pekarno sledil, v koreografiji Vlaste Veselko in Nine Milin, dveh mladih slovenskih plesalk in koreografinj, gibalni eksperiment Parkirišče v prostoru. Eksperiment, ki so ga izvedle Barbara Gabrielle, Maruša Majer, Lili Mihajlovič in Tamara Sokolovič, je opisan z besedami: "Prostor - parkirišče. Prostor, kjer se sekajo poti, se izoblikuje frekvenca prihajanja, odhajanja, gibanja, valovanja okolja in oseb, ki prostor določajo in polnijo... Kje se vzpostavlja komunikacija?"
Festival, katerega namen je odpreti nov scenski in umetniški prostor in s kvalitetnim programom omogočiti napredek kulturne podobe okolja, iz katerega izhaja, in tudi celotne podobe eksperimentalnega giba in sodobnega plesa v Sloveniji, se nadaljuje danes in jutri z delavnicama, ki ju bosta vodila gosta umetnika Katrina Brown in Phillipe Riere, z gibalno-plesnimi predstavami in s projekcijami plesnih filmov.
Nataša Rižnar
sreda, september 21, 2005
Od petka v Pekarni festival NagiB
Večer, 21.09.2005 (pdf)
"Odločile smo se, da bo širši okvir festivala gib kot izrazna forma, ki išče in raziskuje," je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnila Vlasta Veselko, vodja festivala eksperimentalnega giba NagiB, ki bo od 23. do 25. septembra v Pekarni prvič odprl svoja vrata. Festival, ki ga organizira neformalno združena skupina plesalk pod okriljem Pekarne Magdalenske mreže, s prikazom sodobne raziskovalne gibalne produkcije, delavnicami, razstavo fotografije gibalnega eksperimenta in plesnimi filmi, severovzhodni del Slovenije vključuje v sodobne evropske plesne in performerske tokove.Na eni strani je festival namenjen plesalcem: "V Mariboru ni profesionalne plesne scene, zato je cilj festivala omogočiti njen razvoj," pravi Vlasta Veselko. Po drugi strani pa: "Kritična masa za tovrstni festival je zagotovo majhna. Potrebno je izobraziti občinstvo, vendar najprej ji je treba nekaj ponuditi, zato festival NagiB. Želimo si, da se festivala udeleži čim več ustvarjalcev in širok krog občinstva," poudarja Veselkova. K sodelovanju so povabljena vidna in priznana slovenska in mednarodna imena in tudi mladi ustvarjalci, svoje delo pa bodo lahko predstavili tudi lokalni umetniki. Finančni budget festivala je majhen, veliko je sponzorskih sredstev, prostovoljnega dela, plesalci se tudi odpovedujejo honorarju.V petek, 23. septembra, bo festival ob 18. uri v Hladilnici odprla razstava fotografije gibalnega eksperimenta BiggiB. Sledil ji bo, ob 20. uri na parkirišču pred Pekarno, gibalni eksperiment Parkirišče v prostoru v koreografiji Vlaste Veselko in Nine Milin. Za konec prvega dne festivala bo ob 21. uri v Hladilnici še projekcija filma Dom svobode skupine EnKnap.Drugi in tretji dan festivala bo možna udeležba v delavnicah, na katere so vabljeni dijaki, režiserji, igralci... Predznanje ni pogoj. Sobota, 24. septembra, se bo v Gustafu ob 10. uri pričela z raziskovalno-improvizacijsko delavnico Poslušajoči plesalec, pod vodstvom Katrine Brown, koreografinje in performerke iz Amsterdama. V delavnici se bodo udeleženci osredotočili na partnerja in kontakte, kar jih bo približalo poslušajočemu telesu. Raziskovali bodo, kako gibajoče se telo vzpostavlja dialog s prostorom in situacijo okoli njih. Tej delavnici bo ob15. uri v Gustafu sledila druga delavnica, Uprizarjanje, vodil jo bo Phillipe Riere, plesalec in performer. Udeleženci se bodo poigravali z različnimi strategijami spreminjanja, nasprotovanja in poudarjanja različnih scenarijev, pa tudi z osnovami, kakršne so prezenca, partnering, prostor, čas in kontekst. Ob 21. uri bo v Gustafu solo nastop Rojena sem bila v nedeljo, izvedla ga bo Urška Vohar (tudi avtorica koreografije), študentka School for New Dance Development v Amsterdamu, nato pa bo nastopila še Katrina Brown (tudi avtorica koreografije) z Linijo. Drugi dan festivala se bo končal s projekcijama filmov Narava Beso skupine EnKnap in Travelling light v Hladilnici ob 22. uri.Zadnji dan festivala, v nedeljo, se bosta v Gustafu nadaljevali delavnici prejšnjega dne, Poslušajoči plesalec in Uprizarjanje, prva ob 10., druga ob 15. uri. Ob 21. uri bodo v Hladilnici projekcije filmov skupine Superamas, temu bo sledil razgovor z avtorjem Phillipom Riero. Zaključek festivala bo koncert Igorja Bezgeta in plesnih DJritmov v Gustafu.
Nataša Rižnar
"Odločile smo se, da bo širši okvir festivala gib kot izrazna forma, ki išče in raziskuje," je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnila Vlasta Veselko, vodja festivala eksperimentalnega giba NagiB, ki bo od 23. do 25. septembra v Pekarni prvič odprl svoja vrata. Festival, ki ga organizira neformalno združena skupina plesalk pod okriljem Pekarne Magdalenske mreže, s prikazom sodobne raziskovalne gibalne produkcije, delavnicami, razstavo fotografije gibalnega eksperimenta in plesnimi filmi, severovzhodni del Slovenije vključuje v sodobne evropske plesne in performerske tokove.Na eni strani je festival namenjen plesalcem: "V Mariboru ni profesionalne plesne scene, zato je cilj festivala omogočiti njen razvoj," pravi Vlasta Veselko. Po drugi strani pa: "Kritična masa za tovrstni festival je zagotovo majhna. Potrebno je izobraziti občinstvo, vendar najprej ji je treba nekaj ponuditi, zato festival NagiB. Želimo si, da se festivala udeleži čim več ustvarjalcev in širok krog občinstva," poudarja Veselkova. K sodelovanju so povabljena vidna in priznana slovenska in mednarodna imena in tudi mladi ustvarjalci, svoje delo pa bodo lahko predstavili tudi lokalni umetniki. Finančni budget festivala je majhen, veliko je sponzorskih sredstev, prostovoljnega dela, plesalci se tudi odpovedujejo honorarju.V petek, 23. septembra, bo festival ob 18. uri v Hladilnici odprla razstava fotografije gibalnega eksperimenta BiggiB. Sledil ji bo, ob 20. uri na parkirišču pred Pekarno, gibalni eksperiment Parkirišče v prostoru v koreografiji Vlaste Veselko in Nine Milin. Za konec prvega dne festivala bo ob 21. uri v Hladilnici še projekcija filma Dom svobode skupine EnKnap.Drugi in tretji dan festivala bo možna udeležba v delavnicah, na katere so vabljeni dijaki, režiserji, igralci... Predznanje ni pogoj. Sobota, 24. septembra, se bo v Gustafu ob 10. uri pričela z raziskovalno-improvizacijsko delavnico Poslušajoči plesalec, pod vodstvom Katrine Brown, koreografinje in performerke iz Amsterdama. V delavnici se bodo udeleženci osredotočili na partnerja in kontakte, kar jih bo približalo poslušajočemu telesu. Raziskovali bodo, kako gibajoče se telo vzpostavlja dialog s prostorom in situacijo okoli njih. Tej delavnici bo ob15. uri v Gustafu sledila druga delavnica, Uprizarjanje, vodil jo bo Phillipe Riere, plesalec in performer. Udeleženci se bodo poigravali z različnimi strategijami spreminjanja, nasprotovanja in poudarjanja različnih scenarijev, pa tudi z osnovami, kakršne so prezenca, partnering, prostor, čas in kontekst. Ob 21. uri bo v Gustafu solo nastop Rojena sem bila v nedeljo, izvedla ga bo Urška Vohar (tudi avtorica koreografije), študentka School for New Dance Development v Amsterdamu, nato pa bo nastopila še Katrina Brown (tudi avtorica koreografije) z Linijo. Drugi dan festivala se bo končal s projekcijama filmov Narava Beso skupine EnKnap in Travelling light v Hladilnici ob 22. uri.Zadnji dan festivala, v nedeljo, se bosta v Gustafu nadaljevali delavnici prejšnjega dne, Poslušajoči plesalec in Uprizarjanje, prva ob 10., druga ob 15. uri. Ob 21. uri bodo v Hladilnici projekcije filmov skupine Superamas, temu bo sledil razgovor z avtorjem Phillipom Riero. Zaključek festivala bo koncert Igorja Bezgeta in plesnih DJritmov v Gustafu.
Nataša Rižnar
ponedeljek, september 19, 2005
Zamisel dobra, izvedba manj
Večer, 19.sept.2005 (pdf)
Festival Etnika v mariborskem multikulturnem centru Pekarna
Romski "trubači" z juga Srbije so garancija za dober obisk in sproščeno zabavo Etno je v glasbi definitivno "in". To velja celo za manj znane in prav nič komercialno naravnane izvajalce, pa tudi prireditelje koncertov in festivalov. Mariborski multikulturni center Pekarna se je za začetek sezone 2005-2006 torej odločil za kar pravšnjo potezo, da ob koncu poletnega mrtvila opozori nase s festivalom etnično obarvane glasbe. Etnika so ga poimenovali in ga konec preteklega tedna pripravili v dvorani Gustaf. Za razliko od festivala etnične glasbe, ki ga že nekaj let v jesenskem času prireja Mladinski kulturni center in je bolj komorne sorte, program pa z nastopi posameznih izvajalcev razpršen na daljše obdobje (in ponavadi tudi na več krajev), so se v Pekarni odločili za strnjen spored. Dva večera s po štirimi skupinami, vsak sicer tematsko nekoliko drugače opredeljen, a vendar dovolj ohlapno, da je bilo moč vanju uvrstiti precej različne izvajalce: etno v petek in balkansko-ciganska glasba v soboto. A za prvi večer bi lahko brez pretiravanja zatrdili, da nanj ni sijala kaka posebna milost. Za začetek je nagajala dotrajana ozvočevalna tehnika, ki se sicer za silo kosa z elektronsko ali vsaj magnetno ozvočenimi rockovskimi bendi, nekoliko več težav pa ji delajo "izštekani" akustični inštrumenti, ozvočeni s pomočjo navadnih (pevskih) mikrofonov. Tonske vaje so se zato zavlekle krepko čez uro, ko bi se moralo že zdavnaj začeti zares. In še ko se nekaj čez pol enajsto namesto ob devetih zvečer je, je "sound" vse prej kot "štimal". Tudi datum najbrž ni bil izbran najbolj posrečeno. Zaradi populističnega megadogodka na Glavnem trgu je bila osrednja pekarniška dvorana namreč porazno prazna. Za začetek prvega večera, rezerviranega za domače izvajalce, je nastopila skupina Uluru. Njihova glasba je zanimiv eksperiment, ki temelji na prepletu (pred)klasične in (pretežno slovenske) ljudske glasbe, obdelanem na način, ki je blizu mehkemu artrocku in umirjenemu šansonu. Osrednja figura je kantavtorka Xenia Jus s kitaro in glasom, dopolnjuje jo violina, za ritmično podlago skrbita različna kompleta tolkal. Kar daje skupini poseben in precej nenavaden zven, pa so kar trije (ali občasno štirje) didžiriduji, čeprav uporabljeni precej drugače kot pri avstralskih aboridžinih. Bolj dinamična glasba v etnorockovski maniri je sledila z nastopom skupine Aritmija. Že njeno ime namiguje na neenakomerno ritmično strukturo, ki jo črpajo iz sinkopirane glasbe Balkana, predvsem Makedonije. Zvezdniški zasedbi večera, mariborski skupini Afir Bafir in Siti hlapci, sta začeli svoja nastopa ob urah, ki so po napornem delovnem dnevu morda primerne za kako manj obvezujoče plesno ali družabno sproščanje ob glasbeni spremljavi, za resno poslušanje pa nikakor. K sreči lahko tako predelave zahodnoafriških poliritmij kot malce jazzovsko niansiran jamajški reggae v izvedbi obeh skupin dovolj pogosto slišimo tudi sicer.
Precej drugače pa je potekal drugi večer. Ozvočenje je organizatorjem uspelo za silo nastaviti, začetna zamuda je bila (za Pekarno nenavadno) majhna, balkanska in še posebno balkansko-romska glasba s srbskimi "trubači" za "desert" pa je uspela dvorano tudi zelo spodobno napolniti. Za ogrevanje je trio v Mariboru delujočega makedonskega kulturnega društva Bljana zelo korektno odigral izbor tradicionalnih makedonskih napevov. Gostje iz Italije, tržaški vokalno-instrumentalni sekstet Balkan Babau Orchestra, je nadaljeval z jazzrockovskimi predelavami balkanskih, romskih in malce tudi brazilskih ljudskih "evergreenov". Kvintet Langa, brata Kontrec sta ga ustanovila pred osmimi leti in je doslej širom Slovenije požel že mnogo uspehov, je po zasedbi sicer le delno romski, a njihova glasba se v celoti osredotoča na tradicijo romskih godcev. To pa pomeni značilno svobodne predelave najrazličnejših virov, ki jim predvsem pihalec Vasko Atanasovski dodaja še krepko mero jazzovske improvizacije. Za plesno-žurerski zaključek je poskrbel devetčlanski trobilni orkester iz Bojnika pri Leskovcu na jugu Srbije, ki ga vodi lanski dobitnik "zlate trobente" festivala v Guči Srdjan Azirović. Skupina z nenavadno močno ritmično in basovsko sekcijo (trije tolkalci, suzafon in tri tube ob solistu in le še enem članu s krilovkama) tudi igra temu primerno dinamične priredbe "vsega živega" - od srbskih čočkov in kol ter tradicionalnih romskih napevov do judovskega klezmerja, starih jazzovskih standardov in sodobnega "globalnega" popa. Vsem začetniškim težavam navkljub lahko festival Etnika torej ocenimo kot dokaj uspešen. Tako tematsko kot terminsko se namreč trudi zapolniti vrzel, v kateri je vsaj v Mariboru še kar nekaj prostora. Darinko Kores Jacks
Festival Etnika v mariborskem multikulturnem centru Pekarna
Romski "trubači" z juga Srbije so garancija za dober obisk in sproščeno zabavo Etno je v glasbi definitivno "in". To velja celo za manj znane in prav nič komercialno naravnane izvajalce, pa tudi prireditelje koncertov in festivalov. Mariborski multikulturni center Pekarna se je za začetek sezone 2005-2006 torej odločil za kar pravšnjo potezo, da ob koncu poletnega mrtvila opozori nase s festivalom etnično obarvane glasbe. Etnika so ga poimenovali in ga konec preteklega tedna pripravili v dvorani Gustaf. Za razliko od festivala etnične glasbe, ki ga že nekaj let v jesenskem času prireja Mladinski kulturni center in je bolj komorne sorte, program pa z nastopi posameznih izvajalcev razpršen na daljše obdobje (in ponavadi tudi na več krajev), so se v Pekarni odločili za strnjen spored. Dva večera s po štirimi skupinami, vsak sicer tematsko nekoliko drugače opredeljen, a vendar dovolj ohlapno, da je bilo moč vanju uvrstiti precej različne izvajalce: etno v petek in balkansko-ciganska glasba v soboto. A za prvi večer bi lahko brez pretiravanja zatrdili, da nanj ni sijala kaka posebna milost. Za začetek je nagajala dotrajana ozvočevalna tehnika, ki se sicer za silo kosa z elektronsko ali vsaj magnetno ozvočenimi rockovskimi bendi, nekoliko več težav pa ji delajo "izštekani" akustični inštrumenti, ozvočeni s pomočjo navadnih (pevskih) mikrofonov. Tonske vaje so se zato zavlekle krepko čez uro, ko bi se moralo že zdavnaj začeti zares. In še ko se nekaj čez pol enajsto namesto ob devetih zvečer je, je "sound" vse prej kot "štimal". Tudi datum najbrž ni bil izbran najbolj posrečeno. Zaradi populističnega megadogodka na Glavnem trgu je bila osrednja pekarniška dvorana namreč porazno prazna. Za začetek prvega večera, rezerviranega za domače izvajalce, je nastopila skupina Uluru. Njihova glasba je zanimiv eksperiment, ki temelji na prepletu (pred)klasične in (pretežno slovenske) ljudske glasbe, obdelanem na način, ki je blizu mehkemu artrocku in umirjenemu šansonu. Osrednja figura je kantavtorka Xenia Jus s kitaro in glasom, dopolnjuje jo violina, za ritmično podlago skrbita različna kompleta tolkal. Kar daje skupini poseben in precej nenavaden zven, pa so kar trije (ali občasno štirje) didžiriduji, čeprav uporabljeni precej drugače kot pri avstralskih aboridžinih. Bolj dinamična glasba v etnorockovski maniri je sledila z nastopom skupine Aritmija. Že njeno ime namiguje na neenakomerno ritmično strukturo, ki jo črpajo iz sinkopirane glasbe Balkana, predvsem Makedonije. Zvezdniški zasedbi večera, mariborski skupini Afir Bafir in Siti hlapci, sta začeli svoja nastopa ob urah, ki so po napornem delovnem dnevu morda primerne za kako manj obvezujoče plesno ali družabno sproščanje ob glasbeni spremljavi, za resno poslušanje pa nikakor. K sreči lahko tako predelave zahodnoafriških poliritmij kot malce jazzovsko niansiran jamajški reggae v izvedbi obeh skupin dovolj pogosto slišimo tudi sicer.
Precej drugače pa je potekal drugi večer. Ozvočenje je organizatorjem uspelo za silo nastaviti, začetna zamuda je bila (za Pekarno nenavadno) majhna, balkanska in še posebno balkansko-romska glasba s srbskimi "trubači" za "desert" pa je uspela dvorano tudi zelo spodobno napolniti. Za ogrevanje je trio v Mariboru delujočega makedonskega kulturnega društva Bljana zelo korektno odigral izbor tradicionalnih makedonskih napevov. Gostje iz Italije, tržaški vokalno-instrumentalni sekstet Balkan Babau Orchestra, je nadaljeval z jazzrockovskimi predelavami balkanskih, romskih in malce tudi brazilskih ljudskih "evergreenov". Kvintet Langa, brata Kontrec sta ga ustanovila pred osmimi leti in je doslej širom Slovenije požel že mnogo uspehov, je po zasedbi sicer le delno romski, a njihova glasba se v celoti osredotoča na tradicijo romskih godcev. To pa pomeni značilno svobodne predelave najrazličnejših virov, ki jim predvsem pihalec Vasko Atanasovski dodaja še krepko mero jazzovske improvizacije. Za plesno-žurerski zaključek je poskrbel devetčlanski trobilni orkester iz Bojnika pri Leskovcu na jugu Srbije, ki ga vodi lanski dobitnik "zlate trobente" festivala v Guči Srdjan Azirović. Skupina z nenavadno močno ritmično in basovsko sekcijo (trije tolkalci, suzafon in tri tube ob solistu in le še enem članu s krilovkama) tudi igra temu primerno dinamične priredbe "vsega živega" - od srbskih čočkov in kol ter tradicionalnih romskih napevov do judovskega klezmerja, starih jazzovskih standardov in sodobnega "globalnega" popa. Vsem začetniškim težavam navkljub lahko festival Etnika torej ocenimo kot dokaj uspešen. Tako tematsko kot terminsko se namreč trudi zapolniti vrzel, v kateri je vsaj v Mariboru še kar nekaj prostora. Darinko Kores Jacks
sobota, september 17, 2005
Botri prijetne poživitve
Večer,17.09.2005 (pdf)
Kam naj se pravzaprav dam? Mestno središče je pravcata puščoba. Saj ni, da bi prosti čas v njem preživljal zgolj med ogledom kakšnega filma, gledališke predstave ali se pomešal med na srečo ne tako maloštevilne kofetarske druščine. Se bo končno našel še en Rukavina, ki bo našel poživilo za prijeten, družabno zanimiv mestni vrvež v popoldanskih in večernih urah?
Mariborčani smo bili takšne in podobne črnogledosti že kar vajeni in v pričakovanju, da bomo le dočakali družabni utrip v mestnem središču, ki bo iz tedna v teden prijazno vabilo za druženje. Pa nam pogled na to, kako je dihalo mestno jedro v tem tednu, ponuja obet, ki smo ga lahko pristaši raznoterih živahnosti v središču mesta, prav veseli. Poglejmo!
Špasfest je te dni ponudil vrsto prireditev, (čeprav) podobnih tistim, ki jih že leta prirejajo v nekaterih evropskih mestih, med njimi tudi Ljubljana. Gospodarsko-interesno združenje GIZ Stari Maribor je v treh mesecih pripravilo prireditev, ki je pritegnila Mariborčane in okoličane, naveličane prostočasne enoličnosti.
GIZ Stari Maribor je združba kakih 500 somišljenikov, predvsem tistih lastnikov lokalov v središču mesta, ki niso hoteli stati križem rok, potem ko so jim veliki trgovci speljali goste iz mestnega središča. GIZovi Srednjeveški dnevi se bodo končali v nedeljo in prihodnji teden bomo najbrž že zvedeli tudi za statistično potrditev hvalevredne zamisli, namreč, ali jim je v mestno središče uspelo privabiti pričakovanih nekaj tisoč obiskovalcev.
Sinoči je za dobro zabavo poskrbel s koncertom na Glavnem trgu Radio Center, le nekaj ur zatem, ko smo na Grajskem trgu lahko prisluhnili bralnemu maratonu, že tretjemu po vrsti, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine, ta pa zna tudi sicer privabiti mlade na zanimive prireditve v mestu. Le čez Glavni most pa so se iz strogega mestnega središča morali odpraviti te dni tisti, ki imajo radi ljudsko glasbo. V Pekarninem Gustafu so se lahko na dvodnevnem mednarodnem etno festivalu Etnika naposlušali veliko tega, kar ponuja tovrstna domača in tuja glasbena scena.
Da se torej v mestu, ko zapre vrata Festival Lent, nič ne dogaja? Dober odgovor je dogajanje minulega tedna, za katerega pa si želimo, da ne bo ostal izjema. Se bodo našli dobri botri za podobno prijetno druženje in zabavo še v deževnih jesenskih in zimskih tednih? Prav veseli in hvaležni bomo!
Še utrinek o tem, da je tudi dobrega, zanimivega komu izmed mestnih zdolgočasnežev, hitro preveč. Prireditev Grajski mojstri vsako poletno soboto privabi v mestno središče veliko Mariborčanov. Zvrstijo se obisk tržnice pa klepet ob skodelici kave, prisluhneš lahko glasbeni skupini... Živahno je bilo, ko so dijaki in študentje na stojnicah ponujali učbenike in študijsko gradivo. Družbo so jim delali še mladi umetniki, plesalci in glasbeniki...In je ta pestrost na Grajskem trgu nekatere tako zmedla, da so se spet pridružili dežurnim nergačem, češ: "Saj ne vem, kam naj se obrnem in kaj naj poslušam"!"
Kornelija Golob
Kam naj se pravzaprav dam? Mestno središče je pravcata puščoba. Saj ni, da bi prosti čas v njem preživljal zgolj med ogledom kakšnega filma, gledališke predstave ali se pomešal med na srečo ne tako maloštevilne kofetarske druščine. Se bo končno našel še en Rukavina, ki bo našel poživilo za prijeten, družabno zanimiv mestni vrvež v popoldanskih in večernih urah?
Mariborčani smo bili takšne in podobne črnogledosti že kar vajeni in v pričakovanju, da bomo le dočakali družabni utrip v mestnem središču, ki bo iz tedna v teden prijazno vabilo za druženje. Pa nam pogled na to, kako je dihalo mestno jedro v tem tednu, ponuja obet, ki smo ga lahko pristaši raznoterih živahnosti v središču mesta, prav veseli. Poglejmo!
Špasfest je te dni ponudil vrsto prireditev, (čeprav) podobnih tistim, ki jih že leta prirejajo v nekaterih evropskih mestih, med njimi tudi Ljubljana. Gospodarsko-interesno združenje GIZ Stari Maribor je v treh mesecih pripravilo prireditev, ki je pritegnila Mariborčane in okoličane, naveličane prostočasne enoličnosti.
GIZ Stari Maribor je združba kakih 500 somišljenikov, predvsem tistih lastnikov lokalov v središču mesta, ki niso hoteli stati križem rok, potem ko so jim veliki trgovci speljali goste iz mestnega središča. GIZovi Srednjeveški dnevi se bodo končali v nedeljo in prihodnji teden bomo najbrž že zvedeli tudi za statistično potrditev hvalevredne zamisli, namreč, ali jim je v mestno središče uspelo privabiti pričakovanih nekaj tisoč obiskovalcev.
Sinoči je za dobro zabavo poskrbel s koncertom na Glavnem trgu Radio Center, le nekaj ur zatem, ko smo na Grajskem trgu lahko prisluhnili bralnemu maratonu, že tretjemu po vrsti, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine, ta pa zna tudi sicer privabiti mlade na zanimive prireditve v mestu. Le čez Glavni most pa so se iz strogega mestnega središča morali odpraviti te dni tisti, ki imajo radi ljudsko glasbo. V Pekarninem Gustafu so se lahko na dvodnevnem mednarodnem etno festivalu Etnika naposlušali veliko tega, kar ponuja tovrstna domača in tuja glasbena scena.
Da se torej v mestu, ko zapre vrata Festival Lent, nič ne dogaja? Dober odgovor je dogajanje minulega tedna, za katerega pa si želimo, da ne bo ostal izjema. Se bodo našli dobri botri za podobno prijetno druženje in zabavo še v deževnih jesenskih in zimskih tednih? Prav veseli in hvaležni bomo!
Še utrinek o tem, da je tudi dobrega, zanimivega komu izmed mestnih zdolgočasnežev, hitro preveč. Prireditev Grajski mojstri vsako poletno soboto privabi v mestno središče veliko Mariborčanov. Zvrstijo se obisk tržnice pa klepet ob skodelici kave, prisluhneš lahko glasbeni skupini... Živahno je bilo, ko so dijaki in študentje na stojnicah ponujali učbenike in študijsko gradivo. Družbo so jim delali še mladi umetniki, plesalci in glasbeniki...In je ta pestrost na Grajskem trgu nekatere tako zmedla, da so se spet pridružili dežurnim nergačem, češ: "Saj ne vem, kam naj se obrnem in kaj naj poslušam"!"
Kornelija Golob
torek, september 13, 2005
Etnika v dvorani Gustaf
Večer, 13. sept.2005 (pdf)
Ljudska glasba v bolj ali manj svobodnih in sodobnih predelavah je že dalj časa zelo popularna, pa tudi njena kakovost (vsaj v boljših in manj populističnih izdajah) zaradi količinske poplave ne trpi preveč. V mariborskem multikulturnem centru Pekarna so se torej - času in trendom primerno - odločili pripraviti dvodnevni mednarodni festival Etnika, ki bo ta petek in soboto zvečer v tamkajšnji dvorani Gustaf predstavil dosežke domače in tuje etnično obarvane glasbene scene.Prvi festivalski večer bo v celoti namenjen slovenskim ustvarjalcem in izvajalcem, ki pa se poleg domače ljudske tradicije ozirajo tudi po širnem svetu. V petek, 16. septembra, bo tako za uvod festivala ob 21. uri nastopila skupina Uluru, ki izvaja glasbo za didžiriduje po vzoru avstralskih aboridžinov; sledila bo balkanska fešta s skupino Aritmija, ob 23. uri tolkalni orkester Afir Bafir, ki pod vodstvom Nina Mureškiča proučuje predvsem zahodnoafriške ritme, za konec večera pa še Siti hlapci, ki izvirno predelujejo reggae in sorodne jamajške in nasploh karibske plesne ritme. V soboto, 17. junija, se bo prav tako ob 21. uri začel balkansko-romski večer. Za začetek bodo nastopili glasbeniki makedonskega kulturnega društva Biljana, sledili bodo italijanski oboževalci balkanske melodike Balkan Babu Orchestra, pa domača romska "banda" Langa in za veliki finale orkester srbsko-romskih "trubačev", ki jih vodi dobitnik lanskega priznanja festivala v Guči Srdjan Azirović.Čeprav ta teden povsem v znamenju Etnike, pa Pekarna tudi sicer ne bo povsem mirovala. Do srede bodo v Gustafu vsak večer filmske projekcije za člane kinokluba (to lahko postane prav vsak - vpisati se je mogoče pred začetkom predstave pri vhodu), v četrtek ob 19. uri pa brezplačna učna in izpopolnjevalna delavnica žongliranja. Brezplačno bo do petka, 6. oktobra, v Garaži za umetniško fotografijo na ogled tudi razstava E = mc2 - Fotografija = rezervni spomin ali nova realnost?. Razstavljena bodo dela, ki jih je ustvarila absolventka filmske režije na FAMU v Pragi Janja Glogovac, razstavo pa bodo odprli tik pred začetkom Etnike - v petek, 16. septembra, ob 19. uri. Darinko Kores Jacks
Ljudska glasba v bolj ali manj svobodnih in sodobnih predelavah je že dalj časa zelo popularna, pa tudi njena kakovost (vsaj v boljših in manj populističnih izdajah) zaradi količinske poplave ne trpi preveč. V mariborskem multikulturnem centru Pekarna so se torej - času in trendom primerno - odločili pripraviti dvodnevni mednarodni festival Etnika, ki bo ta petek in soboto zvečer v tamkajšnji dvorani Gustaf predstavil dosežke domače in tuje etnično obarvane glasbene scene.Prvi festivalski večer bo v celoti namenjen slovenskim ustvarjalcem in izvajalcem, ki pa se poleg domače ljudske tradicije ozirajo tudi po širnem svetu. V petek, 16. septembra, bo tako za uvod festivala ob 21. uri nastopila skupina Uluru, ki izvaja glasbo za didžiriduje po vzoru avstralskih aboridžinov; sledila bo balkanska fešta s skupino Aritmija, ob 23. uri tolkalni orkester Afir Bafir, ki pod vodstvom Nina Mureškiča proučuje predvsem zahodnoafriške ritme, za konec večera pa še Siti hlapci, ki izvirno predelujejo reggae in sorodne jamajške in nasploh karibske plesne ritme. V soboto, 17. junija, se bo prav tako ob 21. uri začel balkansko-romski večer. Za začetek bodo nastopili glasbeniki makedonskega kulturnega društva Biljana, sledili bodo italijanski oboževalci balkanske melodike Balkan Babu Orchestra, pa domača romska "banda" Langa in za veliki finale orkester srbsko-romskih "trubačev", ki jih vodi dobitnik lanskega priznanja festivala v Guči Srdjan Azirović.Čeprav ta teden povsem v znamenju Etnike, pa Pekarna tudi sicer ne bo povsem mirovala. Do srede bodo v Gustafu vsak večer filmske projekcije za člane kinokluba (to lahko postane prav vsak - vpisati se je mogoče pred začetkom predstave pri vhodu), v četrtek ob 19. uri pa brezplačna učna in izpopolnjevalna delavnica žongliranja. Brezplačno bo do petka, 6. oktobra, v Garaži za umetniško fotografijo na ogled tudi razstava E = mc2 - Fotografija = rezervni spomin ali nova realnost?. Razstavljena bodo dela, ki jih je ustvarila absolventka filmske režije na FAMU v Pragi Janja Glogovac, razstavo pa bodo odprli tik pred začetkom Etnike - v petek, 16. septembra, ob 19. uri. Darinko Kores Jacks
torek, september 06, 2005
Podaljšan rok za prijavo filmov na DokMo
Večer, 6.september 2005 (pdf)
Na predlog programskega oddelka festivala Dokumentarci v Mariboru, DokMa 2005, ki bo potekal med 2. in 6. novembrom v organizaciji Zavoda Pekarna magdalenske mreže in PIFF, društva za preoblikovanje družbene komunikacije, je festivalski odbor podaljšal rok za prijave filmov v tekmovalno kategorijo Medregionalna retrospektiva in kategorijo Vzporednice do vključno 15. septembra 2005.Filmski program drugega filmskega festivala DokMa bo v petih dneh obiskovalcem obširno in celovito predstavil dokumentarno filmsko zvrst v štirih kategorijah: Glavni program, Veliki dokumentarci, Medregionalna retrospektiva in Vzporednice. Novost letošnjega festivala je, da kategorija Medregionalna retrospektiva postaja tekmovalni program.V kategorijo Medregionalna retrospektiva, ki je odprtega tipa in je posvečena evropskemu dokumentarcu, se lahko prijavijo dela, ustvarjena v zadnjih petih letih v evropskih državah, ki niso članice EU. Kategorija Vzporednice, tudi odprta za prijave, je namenjena predstavljanju evropskih dokumentarnih filmov, ki jih tekmovalna kategorija ne vključuje, obenem pa kategorija predstavlja pestrost neevropskih dokumentarnih del ter spodbuja nacionalno, regionalno in lokalno dokumentarno produkcijo. Prijavnica za obe odprti kategoriji (Medregionalna retrospektiva in Vzporednice) je dostopna na spletni strani festivala http://www.dokma.net, skupaj s predogledno kopijo filma pa jo je treba poslati na naslov DokMa, Pekarna magdalenske mreže, Ob železnici 8, Maribor. Vse bodoče sodelujoče avtorje organizatorji naprošajo, da ob prijavi svojo pošiljko napovejo s kratkim sporočilom po elektronski pošti na naslov: programme dokma.net.
Na predlog programskega oddelka festivala Dokumentarci v Mariboru, DokMa 2005, ki bo potekal med 2. in 6. novembrom v organizaciji Zavoda Pekarna magdalenske mreže in PIFF, društva za preoblikovanje družbene komunikacije, je festivalski odbor podaljšal rok za prijave filmov v tekmovalno kategorijo Medregionalna retrospektiva in kategorijo Vzporednice do vključno 15. septembra 2005.Filmski program drugega filmskega festivala DokMa bo v petih dneh obiskovalcem obširno in celovito predstavil dokumentarno filmsko zvrst v štirih kategorijah: Glavni program, Veliki dokumentarci, Medregionalna retrospektiva in Vzporednice. Novost letošnjega festivala je, da kategorija Medregionalna retrospektiva postaja tekmovalni program.V kategorijo Medregionalna retrospektiva, ki je odprtega tipa in je posvečena evropskemu dokumentarcu, se lahko prijavijo dela, ustvarjena v zadnjih petih letih v evropskih državah, ki niso članice EU. Kategorija Vzporednice, tudi odprta za prijave, je namenjena predstavljanju evropskih dokumentarnih filmov, ki jih tekmovalna kategorija ne vključuje, obenem pa kategorija predstavlja pestrost neevropskih dokumentarnih del ter spodbuja nacionalno, regionalno in lokalno dokumentarno produkcijo. Prijavnica za obe odprti kategoriji (Medregionalna retrospektiva in Vzporednice) je dostopna na spletni strani festivala http://www.dokma.net, skupaj s predogledno kopijo filma pa jo je treba poslati na naslov DokMa, Pekarna magdalenske mreže, Ob železnici 8, Maribor. Vse bodoče sodelujoče avtorje organizatorji naprošajo, da ob prijavi svojo pošiljko napovejo s kratkim sporočilom po elektronski pošti na naslov: programme dokma.net.
Naročite se na:
Objave (Atom)
