četrtek, marec 31, 2005

Eksplozija rocka

Delo,30.03.2005

rokovski festival
Garage Explosion
Gustaf, Pekarna, Maribor 25. 3. 2005
Organizacija festivala Garage Explosion na pobudo Muškat Hamburg in v soorganizaciji s Pekarno Magdalenske mreže, AGD Gustaf in dolgoletnim aktivistom, ki deluje pod geslom Hasta la victoria siempre, je ena najbolj pogumnih potez na področju rock kulture od prvega Zgaga rock festivala pri nas. Da se je zelo akustična in odlična dvorana spodobno napolnila, pa je samo po sebi dosežek. Če k temu prištejemo še dobre nastope, med katerimi je bil eden odkritje (več kot) desetletja, potem se je morda na velikonočno soboto v Mariboru vendarle zgodila drobna, a pomembna prelomnica za razvoj sodobne rokovske kulture pri nas.
Med razlogi, ki so jih organizatorji navedli, naj omenim vsaj tri: ker je rokovska scena pri nas zadnja leta stagnirala, ker je dovolj festivalov po geografskem in premalo po vsebinskem ključu in ker se je oblikovala »kritična masa« bendov, ki potrebujejo takšne festivale.Pri nas razen FV festivala in festivala Mladi na meji dobesedno ni nobenega festivala, na katerem bi lahko slišali kakovostne skupine sodobnega ustvarjalnega rock and rolla. Skoraj vsi festivali pri nas so predvsem nosilci ponudbe druženja in zabave, ne morejo pa vsebinsko opravičiti svojega početja kot kulturno ponudbo, pa čeprav marsikateri iz takšnih ali drugačnih virov lepo molzejo sredstva. Seveda so izjeme kot Reggae festival, Druga godba in jazz festival, toda od ostalih le redkokateri tu in tam lahko upraviči svoj obstoj zaradi kulturno-glasbene vsebine.

Tudi zato je bilo sobotno dogajanje v Mariboru tako kulturno pomembno. Potem pa so tu seveda še sami nastopi, toda o njih zgolj na kratko. The Real Things (trio kitarista, kitarista-vokalista in bobnarja, ki mu še manjka basovski kitarist) je že na tem prvem nastopu zvenela tako artikulirano in prepričljivo, kot je večina domačih skupin iz preteklosti uspela veliko pozneje. Izkazala se je s čutom za pristen in pravi sodoben rock and roll z prepoznavnim zgodovinskim spominom.
Thunderbabies so v novih skladbah pokazali svojstven napredek in razvoj glasbene senzibilnosti, tako da res postajajo iz nastopa v nastop boljši. Dr. Zero so igrali samo nov repertoar, v katerem so malce izgubili svojo razigrano radoživost punk’n’rolla in poglobili izraz, zato pa je ob dobrem nastopu manjkal kanček bolj dodelanega glasbenega jezika kitare. Muškat Hamburg so pustili vtis, da če bi pol pesmi izpustili, ker so vsebinsko prazne, bi dobili izvrsten koncert nečesa novega in energičnega, tako pa se še vedno izgubljajo med dediščino hard core nabijanja in glasbeno artikuliranostjo.
Zato pa je bil nastop Erotic Biljan & His Heretics dobesedno odkritje desetletja, zaradi vrhunske glasbene senzibilnosti, artikuliranosti, sproščenosti ter občutka tako za tempo, poudarke in dinamiko kakor za ritem in improvizacijo. Vrhunsko in primerljivo z najboljšim, kar sem slišal novega zadnjih deset let. Tudi The Babies so z odličnim, vendar bolj ostrim in energičnim zvokom več kot blesteli, toda kljub enaki glasbeni kakovosti in izvrstnemu nastopu vtis ni mogel preseči briljantnosti prejšnje skupine.
Na koncu so ostala dejstva, da je bil zvok odličen, da so slovenske skupine preveč zadrgnjene za razigran rock and roll in da s Hrvaškega prihaja nova generacija ustvarjalnega, inovativnega in sodobnega rocka, ki se mora prebiti v svet, če naj bo glasbeniški ustvarjalnosti in poštenosti zadoščeno.
Marjan Ogrinc

petek, marec 25, 2005

"Napovednik" za Garage Explosion v Večeru


Večer,25.Marec 2005

Garage explosion v Deloskopu

Delo, 24.03.05

Garage Explosion
Nastopajo: The Real Things, Thunderbabies, Dr. Zero, Muškat Hamburg, Erotic Biljan & His Heretics, Babies. Festival.V Mariboru, ki nikoli ni slovel po izraziti, povezani garažno rokovski sceni (v nasprotju z njegovo periferijo, ki je v zadnjih dveh

četrtek, marec 24, 2005

Z rockom ukročeni akciji

Dnevnik, 24.3.2005

Konec tedna se bosta zgodila dva rockovska dogodka, ki opozarjata, da se na domači glasbeni sceni premikajo stvari tudi izven velikih promocijskih okvirov in temeljijo predvsem na samoorganizaciji. Obe akciji, kompilacija Urok s potujočo karavano skupin iz Bistrice ob Sotli po Sloveniji in festival Garage Explosion , sta se porodili na kulturnem obrobju kot odgovor na potrošniško kulturo brez srca.

Brez pretencioznih napovedi se na vseslovensko turnejo odpravlja karavana rockovskih skupin iz Bistrice ob Sotli, katere namen je predstaviti kompilacijo Urok , ki je izšla pod okriljem bistriškega mladinskega društva, in lokalno glasbeno dogajanje in ustvarjanje okoli kluba Metulj. Če bi cela Slovenija posnemala to mestece na skrajnem vzhodu Slovenije z okrog 1.500 prebivalci, bi imela približno 1.333 mladinskih klubov in 5.333 rockovskih skupin, statistično ugotavlja producent Aldo Ivančič , ki je bistveno pripomogel k homogeni in zaokroženi predstavitvi vseh štirih skupin na kompilaciji. Malik , Eternia , Zmajev rep in No cenzura so medsebojno kadrovsko in idejno prepletene. Nad vsemi so veliki oblaki grungea, trdega rocka in metala, ki jih vsaka zase presega z avtorskim pečatom in žanrskimi odkloni. Vse štiri skupine se bodo v naslednjih tednih predstavljale po slovenskem klubovju, v Ljubljani bodo nastopile v četrtek, 24. marca v Gali hali v Metelkova mestu. Le dan kaseje, v petek, 25. marca pa se bo v mariborski Pekarni v dvorani Gustaf zgodil festival Garage Explosion! , na katerem se bodo predstavile slovenske in hrvaške skupine, ki prisegajo na (garažni in proto) punk rock. Pobudnik festivala je skupina Muškat Hamburg , ki ima s soorganizatorji Pekarno Magdalenske mreže in AGD Gustaf namen opozoriti na povezano kritično maso rockovsko orientiranih skupin, ki prebujajo našo rokenrol sceno iz nekajletne stagnacije. Rockovska manifestacija, na kateri bodo ob domačih Real Things , Thunderbabies , Dr. Zero in Muškat Hamburg nastopili še gostje s Hrvaške Erotic Biljan & His Heretics in Babies , želi preseči golo zabavo in geografske omejitve. Zavedajoč se, da "samo sam lahko poskrbiš za svojo rit!" - kot so zapisali v mini-manifestu festivala - so se v najboljši aktivistični maniri samoorganizirali. Pozitivizem vseh opozarja, da je spomlad res prišla!

torek, marec 22, 2005

Med tisoči virtualnih Mariborov

Večer, 22.03.2005

"Tudi realni Maribor ima svoje različice, že spraševanje, ali je siv, črn ali bel, vsebuje različna dojemanja. Zame je Maribor kakšen dan optimistično žareč v belini, drugi dan je turobno siv."

Maribor: siv, črn ali bel?
Naš namen je na videz preprost: ugotoviti, kje Maribor je, kje naj bi bil in kje (morda) bo. O tem govorijo ljudje, ki tu živijo ali so živeli, ki so zanj nekaj resnično storili in ki mislijo, da vedo, kakšen naj bi bil.
- Je virtualni pogled na Maribor lepši kot resničen?
"Navidezna resničnost je lahko čudovita domišljijska podoba, ustvarjalno delo brez omejitve, vse težave odmisliš in oblikuješ idealno stvaritev, ki jo lahko poimenuješ Maribor. Dodatna prednost je še, da to lahko ustvari kdorkoli, ki pač zna, ima dostop do tehnike in to želi. Lahko bi imeli tisoče Mariborov, v katere bi vstopali, se podrejali zadanim pravilom in mirno prestopali v naslednji virtualni prostor. Še tekmovali bi lahko med seboj, uporabniki bi izbirali najbolje izdelane simulacije. Prvonagrajeni bi, recimo, lahko kandidiral za župana mesta."
- Od teh tisočev Mariborov pa ostaja samo en realen za življenje.
"Tudi realni Maribor ima svoje različice, že spraševanje, ali je siv, črn ali bel, vsebuje različna dojemanja. Zame je Maribor kakšen dan optimistično žareč v belini, drugi dan je turobno siv. Ko multimedijske avtorje z vsega sveta, s katerimi sodelujem, povabim v Maribor, opažam, da so njihovi vtisi o mestu veliko lepši kot naša videnja. Kar nekaj mojih kolegov pa se je odselilo in drugje uspešno nadaljujejo svoje ustvarjanje. In tragično je, da nekateri sodelavci in prijatelji, ki so ostali, niso več našli izzivov in so prekinili svoje življenje."
- Vaše dojemanje razglabljanja o sivini?"
Mogoče je to del samospraševanja, iskanje in umeščanje našega življenjskega prostora in seveda posameznika v njem. Maribor je mesto veselih in zadovoljnih ali brezvoljnih in naveličanih ljudi. Turoben bo zmeraj takrat, ko bo prevelik razkorak med želenim in možnim. Ko se bodo možnosti raznovrstnega dela in preživljanja prostega časa izboljševale, bo prijaznejši."
- Bi lahko zmanjšali razkorak med želenim in možnim?
"Manjka drznosti in poguma, vse prehitro se sprijaznimo, da nekaj ni uresničljivo in da ne zmoremo. Zaradi slabih možnosti za študij umetnosti študentje odhajajo v Ljubljano in drugam v Evropo, recimo v Avstrijo. V Mariboru lahko ustvarjalec preživi samo s pomočjo svojcev, bolje plačanega zakonca in z opravljanjem pomožnih del. So pa v Mariboru delujoči avtorji uspešni v tujini, imajo razstave po Evropi, koncertne turneje, sodelujejo v mednarodnih projektih."
- Mesto bi do ustvarjalcev najbrž lahko postalo prijaznejše?
"V Mariboru, mestu s sto tisoč ljudmi, bi se vsi lahko pogovarjali in dogovarjali, kako bomo živeli, uredili parkiranje, zakrpali pločnike in kako bomo namenjali sredstva za družbene in kulturne programe. Z naložbami v staro mestno jedro bi lahko zagotovili prostor za umetniške in javnointeresne vsebine. Mestna oblast se ne bi smela odtujiti in reševati le tiste težave, ki jih sama zaznava ali jih določa zakonodaja. Sedaj je Maribor mesto, ki izgublja meščane, sedeže podjetij, blagovne znamke in kadre. Drugače bi bilo, če bi ljudem z idejami omogočili, da jih uresničijo, in zagotovili odgovoren odnos med ljudmi in mestnim prostorom. V nobenem mestu na svetu, ki ni sredi vojne vihre, ni toliko praznih, propadajočih in celo razrušenih stavb kot v Mariboru. Te so naša vez z zgodovino, so zgodbe o mestu. Moja generacija niti nostalgije ne bo imela, saj smo dobesedno ustavljeni v nespreminjanju mesta."Zanemarjanje mestnega jedra- Zgodbe o podobi mesta gotovo piše tudi socialna batina, ki je udarila po njem?
"Socialna podoba mesta z izgubljenimi delovnimi mesti, stečaji vseh večjih gospodarskih družb, prenosi sedežev družb ter preusmeritev finančnih tokov drugam res niso pozitivne stvari. Menim pa, da se je ta proces začel v šestdesetih letih, se dogaja in se bo verjetno nadaljeval. Začetek negativnega toka je treba iskati v zanemarjanju mestnega jedra, napačnem prepričanju, da je Maribor delavsko mesto, v tem, da univerza nima filozofske in umetniške fakultete in da je šele sedaj dobila medicinsko. Tukaj se vse začne."
- Kaj lahko Mladinski kulturni center, v katerem delujete, Pekarna, Kibla, Štuk naredijo za manj utesnjujoče življenje v Mariboru?
"MKC Maribor že od srede osemdesetih let nenehno producira mlade avtorje, dobre projekte širokih izraznih vsebin. Klub in galeriji, Galeria 88 in Media Nox, v Orožnovi ulici so bili preplet mladinske zabave in ustvarjanja mladih Mariborčanov. Danes MKC izvaja mednarodne programe: računalniški festival, No Border Jam, Performo in izmenjave razstav. Redna galerijska dejavnost se prepleta s programi predavanj, literarnih nastopov ter intermedijskih delavnic in produkcije. Kibla omogoča Mariborčanom dostop do interneta, redni galerijski program dopolnjujejo mednarodne produkcije, koncerti in izdaje knjig. Pekarna daje prostor za delovanje društvom in projektom, klubske, galerijske in koncertne programe dopolnjuje prodaja starejših knjig. Štuk na prvi pogled pokriva le potrebo po zabavi, vendar so tam redne projekcije, koncerti, performansi, predstavitve študentske umetnosti."
- Kako uspešno pa je sledenje svetu pri multimedijih?
"V Mariboru imamo najstarejši slovenski festival intermedijskih umetnosti MFRU, eno prvih slovenskih cyberkavarn in medijskih galerij Kiblo, Izum je razvil knjižnično omrežje Cobis, MKC Maribor, Kibla in Subkulturni azil redno izdajajo knjige o praksah in teorijah intermedijske družbe. Spremljamo lahko satelitske radijske in TVprograme. Ko je radio Marš ostal brez frekvence, je začel oddajati po internetu. Tujci, ki imajo namen obiskati naše mesto, se o njem informirajo na spletnih straneh."
- Ali vse to že vpliva na duha in videz mesta?
"Seveda vpliva. In v prihodnje bo to še bolj očitno. Mesta bodo omrežena v svetovne in lokalne baze podatkov, reklamni ekrani bodo zamenjali izložbe, vožnja po cestah in parkiranje bosta vodena iz mestnega centra za pozicioniranje, javni prevoz bo brezplačen in večina prebivalstva bo brezposelna. Računalniške umetnosti in ustvarjanje s tehnologijo bodo vsakdanjost tudi v Mariboru, ki je in bo del povezanega sveta."Skopi pri dajanju priznanj
- Strašite ali moramo biti veseli?
"To bo dejstvo. Povsem drugačen red bo. Delali bodo samo eni, preživeti bodo morali vsi. Vendar bo na voljo tehnologija za ustvarjanje."
- In tistim, ki zdaj uporabljate tehnologijo za ustvarjanje, bodo someščani postavili spomenike? "(Smeh!) Mariborčani so skopi pri dajanju priznanj someščanom. S spomeniki in znamenji, razen za politike in revolucionarje iz zadnjih petdesetih let dvajsetega stoletja, smo revni. Od 750-letne zgodovine imajo spomenik Slomšek, general Maister, Jurčič, še nekaj glav je pred rektoratom. Živimo kot dediči v mestu anonimnežev, nevrednih javnih pomnikov, čeprav je bilo v mestni zgodovini veliko odmevnih meščanov in dogodkov."
- Kdo bi si zaslužil spomenik?
"Nekaj starih spomenikov Mariborčanom bi lahko potegnili iz muzejev. V opomin prihodnosti pa, recimo, postavili spomenika Mariborčanom, ki so v zadnjih dvanajstih letih ostali brez dela, in izgubarjem prihrankov v finančnih igrah. To bi bili pravi zarotitveni spomeniki, enakovredni kužnemu znamenju na Glavnem trgu. Sicer pa je s spomeniki podobno kot s svetništvom in nebesi, ne moreš si jih zaslužiti, ampak so pridobljeni po božji milosti in priprošnjah tvojih častilcev. Postaviti bi jih bilo treba ljudem z zanimivimi življenjskimi zgodbami, ki so bili vizionarji in so uspešno izvršili pomembne naloge. Čevljarčku, ki je rešil Maribor pred Turki, kateremu od mariborskih županov, Leonu Štuklju, vizionarjem in ustanoviteljem Umetnostne galerije Maribor, MKC, Kible, Narodnega doma."
- Po njih pa, se zdi, ne bo novih kandidatov. Družbena angažiranost niti v umetnosti niti drugje namreč ne izstopa. Zakaj je tako?
"Sedaj je skozi kulturo in umetnost zelo težko nastopati družbeno angažirano. Umetniki raziskujejo strokovne vsebine, se učijo uporabe novih tehnologij in podajajo osebne poetike, občasno se samo pojavijo avtorji, ki se angažirajo ob temah globalizacije, aidsa, istospolne usmerjenosti in podobnem. Vsi pa pišejo zgodbo o tem času. Poseben mariborski problem je, da mora vsaka nova generacija začeti znova, da ni medgeneracijskega stika, nadaljevanja in razvoja. Težave zaradi prostorov, pomanjkanja denarja, stare in neustrezne opreme in menjave kadrov vsako generacijo potisnejo v to, da se mora boriti za prostore in denar, namesto da bi ustvarjala. Ko pa ni stalne ustvarjalne klime, je manj kritičnosti."
- Kako je začela vaša generacija?
"Moja generacija se ne spomni rokenrol Maribora šestdesetih. Punk in novovalovsko gibanje v osemdesetih sta začela znova. Iz teh druženj pa so se izoblikovale pobude za študentski radio Marš, MKC, Galerio 88, ki je sedaj Media Nox, vmesni prostor je bil Gustav, ki je edini prenehal delovati. MKC je bil prvi in dolgo časa edini javni zavod s področja mladinskega ustvarjanja in je bil model za ustanavljanje podobnih zavodov po Sloveniji. Zdaj se v umetnosti v Mariboru res zelo veliko dogaja, ni pa primernega spremljanja in vrednotenja. Premalo je filozofov ali se jih premalo sliši, za kontinuiteto bo mesto moralo razviti akademsko življenje."
- Vaše ožje področje je videoprodukcija.
"Med mladimi ustvarjalci je v zadnjih letih zanimanje zanjo večje, poraslo je število novih idej in del. V MKC poskušamo zabeležiti večino avtorjev in njihova dela. V galeriji Media Nox imamo nekaj video- in računalniške opreme za produkcijo, ki jo je sofinancirala mestna občina Maribor za izvedbo projektov mariborskih avtorjev. Umetnostna galerija Maribor redno odkupuje inširi svojo zbirko videodel slovenskih avtorjev. Tudi v dokumentarnem in TVvideu je veliko odmevnih projektov vezanih na Maribor, recimo režiserjev Laboviča in Fištravca. So tudi festivali, za amaterski in za dokumentarni video."
- Opažate še kakšne čisto nove in mlade poglede na kulturo in ustvarjanje?
"Modno oblikovanje in arhitektura sta postala zanimiva za galerijske postavitve. Oboje lahko kaže na postopno trendovsko podajanje kulture in umetnosti. To spremlja še nekaj mariborskih trgovin unikatnega nakita in oblačil. Subkulturni akterji so s svojimi pristopi lahko naslednji ponudniki novih trendov oblikovanja, glasbe ali literature. Samo priložnost jim je treba dati. Obstaja še prihajajoča, zelo mlada generacija glasbenikov elektroakustike."
Bojan Tomažič

Članek v PDF obliki.

ponedeljek, marec 21, 2005

Metalski raj z nastopom skupin Vreid, Enslaved in Moonspell

Večer, 21.03.2005

V zagrebški Močvari zaigrano iz srca
Hrvaškav prestolnica je znana po odlični metal sceni, vedeli smo, da bo tudi koncert velikanov metala ponovno razprodan. Ljudi se je pred klubom Močvara kar trlo že ob sedmih zvečer, ko so v dvorani inštrumente usklajevali Enslaved, Vreid in Moonspell. Tako so mnogi že pred koncertom pregnali dvom, da bi bil koncert 12. marca, kaj manj kot odličen. Formula uspeha se je kljub prenatrpani Močvari, ki za ta dogodek ni bila najboljša dvorana, le obrestovala. Čeprav so nastopali glasbeno morda ne najbolj primerni bendi - vsaj ne, če jih dajo na oder v istem večeru. Marsikomu je polna dvorana, v kateri se ni dalo dihati, delala preglavice, a smo navkljub mrzli noči bili na toplem. Enslaved so se po dolgem času odločili ponovno koncertirati po Evropi, saj imajo zunaj tudi novi album, pod okrilje pa so vzeli rojake Vreid. Uganka ostajajo le še Moonspell, ki dan pred koncertom v Zagrebu niso bili v bližini, saj so imeli koncert z Rotting Christ v Romuniji. Zato je bil njihov prihod toliko bolj razveseljujoč. V koncertu smo lahko uživali in poslušali dve popolnoma različni metalski glasbi.Kljub zamudi - koncert naj bi se začel ob pol devetih zvečer, a prva skupina ni prišla na oder pred deseto, je publika potrpežljivo čakala na dogodek. In končno je zadonelo kakor iz globočine. Znašli smo se v temi in megli. Udarci po bobnih so zveneli, kakor da čez nebo drvijo horde padlih bojevnikov. Vreid so podaljšana roka black metal skupine Windir - v njej so trije bivši člani, ki so letos izdali svoj debitantski album. In kot vsaka nova skupina so začeli z upanjem na uspeh. Odlikuje jih težak, temačen, agresiven norveški black metal. Polurni nastop je bil sicer energičen, a ne zaradi nastopa skupine, temveč zaradi razgrete publike. Enostaven black metal s hitrimi kitarskimi rifi in vmesnim "clean" vokalom so motili le bobni, ki so prekrili kitarske linije, a to poslušalcev ni zmotilo.Dvorana se je napolnila do zadnjega kotička, vsi so hoteli biti ob ograji v prvi vrsti, saj so na oder že prihajali Enslaved, ki so znani kot začetniki vikinškega metala, čigar koncepta se še zmeraj držijo v besedilih, medtem ko so glasbeno presedlali v progresiven in psihadeličen metal, v ospredju katerega je še zmeraj black metal. In prav to jih dela edinstvene. Zadnji album kvinteta, ki so ga predstavili, je zbir melanholičnosti, progresivnosti in jasne glasbe. Odličen nastop! A publika se je hotela naužiti tudi starih stvaritev, pa tudi pristnega kontakta z zadržanimi Skandinavci. Tehnično in vokalno so nastop izpeljali dovršeno, brez napak, in ni čudno, da je publika še petnajst minut po koncu nastopa, ko so odigrali že devet pesmi - Lunar Force, Isa, Jotunblot, The Voices, Violet Dawning, As Fire Swept Clean The Earth, Eld..., želela še več. Brez uspeha.Med nastopom Enslaved je bilo kot v mravljišču in prav presenetljivo je bilo, da se je ob nastopu Moonspell dvorana še bolj napolnila! Vročine pa so slednji najbrž že vajeni, saj prihajajo iz Portugalske. Slišati koncert v živo, v primerjavi z albumom, je bilo neverjetno. Igra kitar in bobnov, izmenjavanje tišjih in glasnejših delov - mamljivo. Nepričakovano so zaigrali dve stari pesmi in publiki se je odtrgalo! Pesmi Tenebrarum Oratorium, Mephisto, Capricorn at Her Feet, From Lowering Skies, Vampiria, Nocturna, Awake... so zaživele v vsej svoji mogočnosti. Sledilo je nekaj incidentov pred odrom, a se je bend odločil igrati dalje, predvsem zaradi komunikativnih sposobnosti pevca Fernanda, ki zmeraj nekaj momlja... Nastop Moonspell je bil zaigran iz srca in več kot to si sploh nismo mogli želeti. Ob enih zjutraj se je koncert zaključil, a Močvara se ni izpraznila, saj je bil čas kramljanja in analize nastopov - kot ponavadi.In še nekaj kažipotov, kam se je mogoče odpraviti v naslednjih dneh: 25. marca v graškem Explosivu nastopajo Crowbar, Behemoth, In Battle, Sear Bliss, Drakfall, Goddamned X in Possession, isti dan se v mariborskem Gustafu ob 21. uri začne Garage Explosion s skupinami The Real Thing, Thunderbabies, Dr. Zero, Muškat Hamburg, Erotic Biljan&His Heretics in Babies, 27. marca pa je v mariborskem Mcju v Pekarni nastop romunske skupine Negura Bunget.
Simona Drevenšek

petek, marec 18, 2005

Predstavitev Pekarnine "Dokme" na graškem filmskem festivalu

Večer, 18.03.2005

Diagonale - festival avstrijskega filma

Za Slovenijo je bila letos s filmsko-festivalskega zornega kota ključna predstavitev mednarodnega festivala dokumentarnega filma iz Maribora, Dokme in projekcija lanskega filma mariborskega režiserja Bojana Laboviča Potem Goldy reče, to moraš pa enkrat napisati (ob prisotnosti režiserja in producenta Radovana Mišiča). Gre za biografski portret znanega švicarskega psihoanalitika Paula Parina oziroma njegovega odnosa z ženo Goldy. Parin je svojo mladost preživel v Sloveniji, dokler ni na začetku druge svetovne vojne odšel v Zürich, kjer je postopoma razvijal lastne poglede na psihoanalizo. Med drugim je pomemben zato, ker je nasprotoval takrat splošno sprejeti predpostavki psihoanalize, češ da se na predstavnikih drugih kultur, ki nimajo tradicije monoteistične religije, ne da delati psihoanalize, ker nimajo nezavednega. V sklopu tega Parinovega prepričanja lahko omenimo zelo zanimive posnetke na 8 mm kameri, posnetih na psihoanalitskem potepu po Afriki, ki dajejo filmu še poseben čar.

ponedeljek, marec 07, 2005

Festival Dokma partnerski festival graškega filmskega festivala

Večer,5.3.2005
Diagonale 2005 - festival avstrijskega filma
Gradec kot filmsko središče
Med 14. in 20. marcem bo na številnih prizoriščih v Gradcu potekal raznolik program projekcij, predavanj, okroglih miz, razstav

Med 14. in 20. marcem bo v Gradcu že osmič potekalo najpomembnejše letno srečanje avstrijskih filmskih ustvarjalcev, producentov, založnikov in filmskih novinarjev, ki naj bi dodali pomemben delež k obljubi organizatorjev, da bo letošnji festival ponudil še več govora o filmih, o filmski produkciji, o filmsko-medijskih temah, ter celo možnost, da se filmski ustvarjalci in publika pogovorijo o odločitvah filmskih žirij.

Diagonale 2005 bo poleg pregleda nove avstrijske filmske bere ponudil tudi nekaj avstrijskih zgodovinskih raritet in nemajhen izbor mednarodnih filmov. Festivalska ekipa, ki jo sestavlja veliko število sodelavcev iz Gradca in Dunaja, bo delovala letos prvič pod vodstvom Birgit Flos (program), Roberta Buchschwenterja (produkcija) in Georga Tillnerja (finance).

Graški festival ni pomemben le za Avstrijo, ampak tudi za Slovenijo, smo lahko razbrali na četrtkovi tiskovni konferenci v Palais Thienfeld, kjer bo festivalsko središče. Na njej so programski vodje festivala večkrat z zadovoljstvom omenili sodelovanje s Slovenijo oziroma z mariborskim mednarodnim festivalom dokumentarnega filma Dokma kot partnerskim festivalom (Georg Tillnerj je bil gost prve izvedbe festivala Dokma). Tako bo na letošnji festival Diagonale potoval dokumentarni film mariborskega režiserja Bojana Laboviča (pred kratkim smo si ogledali njegov zadnji projekt Mariborska dvorišča) o znanem švicarskem psihoanalitiku Paulu Parinu "Potem Goldy reče, to moraš pa enkrat napisati". Drugi del sodelovanja bo zajemal delovni obisk mariborskih dijakov, študentov AGRFTja in dela ekipe festivala Dokma.

Na letošnjem festivalu bodo prikazani vsi avstrijski igrani in dokumentarni filmi, ki so doživeli premiero leta 2004 ali pa bodo prvič prikazani prav na letošnjem festivalu, kot tudi izbor najboljših avstrijskih kratkih, animiranih in eksperimentalnih filmov. Festival bo letos v šestih dnevih na 141 predstavah prikazal kar 239 filmov vseh žanrov in dolžin, med katerimi je 130 aktualnih avstrijskih filmov in 81 premier. V štirinajstih posebnih programih bo prikazano še dodatnih 61 avstrijskih novih oziroma ponovnih odkritij ter 48 mednarodnih filmov. Uvodna projekcija - Crash Test Dummies Jörga Kalta o težavah romunskega para na Dunaju - bo nakazala na večplastnost združevanja evropskih narodov, s tem pa napeljala tudi na pomembno težišče festivala v mednarodnem sodelovanju (poleg Slovenije bodo sodelovali s številnimi drugimi evropskimi državami).

Med "pogledom nazaj" izpostavljajo organizatorji avstrijskega filmarja Gustava Machatyja. Prikazali bodo izbor njegovih najpomembnejših del, ki so bili predvajani na Češkoslovaškem, v Avstriji in v Hollywoodu: Erotikon (1929), Nocturno (1934), Ljubosumje (1945) in Od sobote na nedeljo / Doživetje noči (1931). Med posebnimi programi festivala bomo zaenkrat omenili predstavitev aktualne filmske produkcije v Turčiji (Turčija je evropski filmski gigant, saj posname letno 60 celovečernih filmov, kar je manj samo od Francije), pri čemer bodo izpostavili pozicijo mladih turških filmskih ustvarjalcev in medijskih umetnikov. Izbor igranih in dokumentarnih del iz neodvisne produkcije bo vodila filmska zgodovinarka Alin Tasciyan iz Carigrada.
Program festivala bo potekal na osmih prizoriščih. Filme bodo prikazovali v štirih kinih (Royal English Cinema, Schubertkino, KIZ in Filmzentrum im Rechbauerkino) v centru Gradca. Na ostalih prizoriščih bo potekal obsežen spremljevalni program razstav, diskusij, okroglih miz, delavnic in predavanj, po vsaki predstavi pa so organizatorji obljubili tudi pogovore režiserk in režiserjev s publiko ter vsakodnevne diskusije v festivalskem središču.
Boštjan Lah,
(via Večer)

petek, marec 04, 2005

Ženski festival Rdeče zore - šesta izdaja

Simbol angažirane prihodnosti
Več kot 30 dogodkov od jutri do 12. marca v več slovenskih mestih

Lolobrigida Girls bosta nastopili v dvorani Gustaf. V več slovenskih krajih, od Murske Sobote, Kopra, Maribora in Ljubljane, bo med 5. in 12. marcem v organizaciji AKC Metelkova mesto potekal šesti festival ženske neinstitucionalne umetnosti Rdeče zore. Letošnji festival zaobjema več kot 30 dogodkov. Gledališke predstave, koncerti, razstave, video projekcije, delavnice, predavanja in literarni večeri skušajo prikazati, kako sodobno družbo v najširšem pomenu te besede dojemajo umetnice.V festivalskem programu velja še posebej izpostaviti razstavo stripov Kolektiva Komikaze, ki ga sestavljata Dunja Jankovič in Ivana Armanini, slikarsko razstavo Alenke Spacal z naslovom Avtoportreti, premiero "futuristične eksistenčne komedije" v nadaljevanjih ME5X5, nastop kraljev preobleke Johnnyja "The Big Cheese" Mozarella in Rickyja Z. Starra, retrospektivo videoart filmov Eme Kugler, predavanje Sarah Lunaček Kdo dela več? o delitvi in dojemanju dela na različnih področjih, kjer živijo Tuaregi v Nigru, in literarni večer s Katjo Plut, glasbenikom Galom Gjurinom in Saro Lubej. Celoten program Rdečih zor je objavljen na spletnem naslovu http://www.metelkova.org/rdece."Ustvarjalnost, druženje in delo udeleženk Rdečih zor - naj k festivalu pristopajo kot nastopajoče, obiskovalke, sodelavke ali pač teh vlog sploh ne ločujejo - izprašuje samoumevnost meja, ki ne ločujejo spolov, temveč ljudi," so festivalu na pot zapisale organizatorke Rdečih zor in dodale, da je to festival brez koncepta, ker so ti dragi, razvajeni ter jim je težko ustreči.Ženski festival je dobil ime po uporniški junakinji otroške knjige z naslovom "Die Rote Zora" (Rdeča Zora) Kurta Helda, ki govori o prelepi rdečelasi prevratniški partizanski deklici. V slovenskem jeziku pa "rdeče zore" ponazarjajo še rdeče obarvano nebo ob sončnem vzhodu, v katerem ustvarjalke Rdečih zor vidijo simbol njihove
angažirane prihodnosti.

Lollobrigida Girls, Zagreb

V soboto, 12. marca, bo ob 22. uri v dvorani Gustaf v Pekarni koncert dveh ženskih zasedb. Lollobrigida Girls prihajata iz Zagreba, preigravata pa kičast sint pop, popularen v 80tih, ki ga podkrepita s samoironičnimi besedili, ki jih vidžejka Kristina projicira na stene.Zatem bo sledil koncert italijansko-francoske feministično-lezbične skupine Tribad. Njuna ostra angažirana besedila v francoščini, italijanščini in angleščini preveva intimna otožnost, ki jo znatno omili glasbena raznolikost njunih glasbenih soočenj. Tribad brez težav družita hip hop, reggae, house in drum"n"bass, pri tem pa ohranjata lastno prepoznavno melodično sredico.
Melita Forstnerič Hajnšek

(Via VEČER)